Select Page

10 mesecev po uničujočih poplavah nekateri koraki narejeni, a do končne sanacije še daleč

7. junija 2024

Dogodek

Okrevanje gospodarstva in družbe po uničujočih poplavah bo dolgotrajno in zahtevno. Sanacija poteka dobro, a prepočasi. Potrebno je redno čiščenje vodotokov, dobra protipoplavna zaščita pa tudi pohitritev vseh postopkov umeščanja v prostor, so opozorili gospodarstveniki. Današnjega posveta v organizaciji GZS se je udeležilo prek 80 gospodarstvenikov, predstavnikov vlade in lokalnih oblasti.

»Tako, kot smo se avgusta lani nemudoma odzvali na vaš klic na pomoč, vas tudi pri obnovi ne bomo pustili same,« je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, pri čemer se zaveda, da gre za kompleksen proces. Ni vprašanje, ali se bodo rušilne poplave in deževje še zgodile, vprašanje je samo kdaj spet in kje, je dodal. Pohvalil je vlado, ki je imela ob taki tragediji velik posluh tudi za gospodarstvo in mu nemudoma priskočila na pomoč. Rezultati poslovanja podjetij v lanskem letu na prizadetih območjih kažejo, da so posledice poplav sicer pustile sled, a bi bili rezultati gotovo brez pomoči države še veliko slabši. Ob lanskih poplavah se je bilo mogoče prepričati, kako koristni so lahko instrumenti čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa, zato je vladi predlagal, da je smiselno te inštrumente sistemsko urediti s posebnim zakonom. Ob tem je izrazil upanje, da bi se iz sanacije naučili, kako hitreje umeščati investicije v prostor, kar zakon o obnovi predvideva. Kot je še poudaril Šimonka, »gospodarstvo želi, da bi lahko bolj učinkovite pristope, ki se bodo morda izkazali ravno v primeru sanacije, prenesli tudi v druge zakone s tega področja.«

»Poplave so naravni pojav, ki jih ne moremo preprečiti. Avgustovske poplave so večinoma posledica preteklih (ne)ukrepanj in (ne)dejanj in ne odstopajo tako bistveno od že doživetih poplav v zadnjih 100 letih,« je bil jasen Marjan Pipenbacher, predsednik sveta Vlade RS za obnovo. Pojasnil je, da je Vlada na zadnjih dveh sejah s ciljem dolgoročnega zagotavljanja poplavne varnosti in varnosti pred plazovi sprejela dva programa za odpravo posledic škode po avgustovskih poplavah, v pripravi pa je tudi program ukrepov razvojnih spodbud. Velike izzive pri popoplavni obnovi vidi tudi pri sonaravni ureditvi rečnih strug in obrežij, zagotovitvi prostora za izvedbo mokrih in suhih zadrževalnikov in nasipov ter sanaciji velikih in globokih plazov.

Z junijem začenjajo s sanacijskimi ukrepi na vodotokih v vrednosti 1,32 mrd evrov, je povedala Lidija Keglevič Zagorc, državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Čas izvedbe je 5 let, vključuje pa 500 sanacijskih ukrepov. V naslednjih letih je predvidnih za vzdrževanje in urejanje vodotokov skupno ca. 300 mio EUR letno, od tega ca 20 mio evrov letno za izdelavo dokumentacije. Take zneske pa bo mogoče doseči le, če se reorganizirata DRSV in DzV in se okrepijo strokovne službe. Med prihodnjimi koraki je med drugim izpostavila tudi pripravo strategij (vode, plazovi), optimizacijo postopkov, reorganizacijo na področju izvajanja investicij, okrepitev nadzora nad izvedbo del, novelacijo normativov za izvajanje vzdrževalnih del ter pripravo tehničnih smernic in smernic za sonaravno urejanje vodotokov.

Vodja sveta za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor Rok Fazarinc je opozoril na erozijske procese na porečju Savinje, s čimer se bo treba v prihodnje bolj ukvarjati. Večino hudih posledic, ki smo jim bili sicer avgusta priča, ni povzročil človek, temveč sama narava. Pokazale pa so se napake iz preteklosti –umeščanje in gradnja na starih poplavnih območjih v obdobju z manj visokimi vodami med letoma 1960 in 1990, kasneje se je podcenjevalo trajanje in intenziteto padavin ter vrednosti visokih vod, pa tudi karte razredov poplavne nevarnosti, erozije in plazljivosti.  

Sergej Hiti z Ljubljanskega urbanističnega zavoda je razložil, da je največje količine vode mogoče zadržati predvsem z ohranjanjem obstoječih in načrtovanjem novih razlivnih površin in z izvedbo sistema suhih zadrževalnikov (SZ). Z izgradnjo SZ za zadrževanje poplavnih voda se nameni bistveno manj sedanjega območja poplavnih površin, med negativnimi učinki pa je navedel trajno izgubljena zemljišča na območju nasipov in spremljajočih ureditev, občasno poplavljena območja (načrtovana poplava), kar vpliva na rabo prostora ter dejstvo, da umeščanje in načrtovanje SZ v kontekstu izkoristka zadrževalnega volumna omejuje fleksibilnost umeščanja SZ v prostor.

Direktorica Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik je predstavila rezultate ankete GZS med gospodarstvom in občinami. V skladu s prejetimi odgovori so podjetja sanacijo zaključila relativno zelo hitro; več kot polovica je uspela sanirati več kot 90 %. Več kot dve tretjini podjetij je izpostavila, da država še ni naredila dovolj. Sanacija poteka prepočasi, vodotoki uničujejo rastje, za preventivo ni poskrbljeno. Nujno je redno vzdrževanje in čiščenje vodotokov ter njihova protipoplavna ureditev. Med predlogi ukrepov za hitrejši in uspešnejši razvoj med drugim navajajo hitrejše dokončanje 3. razvojne osi, denarne subvencije, manjše davčne obremenitve podjetij, hitrejše postopke za pridobivanje zemljišč ter hitro protipoplavno zaščito.

Kot je pojasnila, je na anketni vprašalnik odgovorilo 5 občin. Iz odgovorov izhaja, da je zaključena manj kot polovica nujnih sanacijskih del, ponekod celo manj kot 30 %. Za hitrejšo sanacijo bi potrebovali predvsem pomoč pri projektiranju in odpravi nepotrebne administracije in nepotrebnega čakanja na odobritev projektov, hitrejši odziv vseh državnih inštitucij ter vnaprejšnje financiranje sanacije. Glede dolgoročnih ukrepov navajajo ustrezno trajno zaščito brežin, povečanje prevodnosti strug, umeščanje jezov in objektov za umiranje hitrosti voda ipd.

Perspektive razvoja podjetij na poplavljenih območjih so na okrogli mizi z Rokom Plankljem, direktorjem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, prikazali Roman Burja (TAB d.d.), Marko Lindenbaum (Ferolin, Štefan Lindenbaum s.p.), Samo Mirnik ( KLS Ljubno d.o.o.) in Aleš Krančič (Aleš Krančič s.p.).

Po besedah Burje na obljubljeno pomoč še čakajo. Opozoril je , da kar se poslovanja tiče, odpustkov s strani kupcev ni. So pa poplave pokazale, da »znamo stopiti skupaj in si postaviti prioritete.« Infrastrukturo in cestno povezavo vidi kot »rak rano tega območja«. Na nivoju države je treba začrtati smernice, zatem pa hitro in učinkovito izvajati. Lindenbaum je opozoril na nujnost sistematskega rednega čiščenja vodotokov in brežin. Po 10 mesecev so naredili »mali čudež in sedaj poslujejo običajno,« pravi Mirnik. Imajo pa še letos in drugo leto v načrtu aktivnosti, vezane na odpravo posledic. Kupci so jih sicer pri sanaciji zelo podpirali, so pa izgubili nekaj naročil – sedaj jih imajo ca 30 % manj kot pred poplavami. Predolgi postopki umeščanja v prostor so še vedno problem. Tovarniške prostore podjetja potrebujejo, da se razvijajo, zato rabijo hitrejše postopke. Želijo biti vključeni v razprave prihodnjega razvoja. Krančič je izpostavil brezkompromisno pomoč ljudi. Sanacija podjetja je bila dokaj uspešna, boji pa se, da bi se poplava ponovila. »Savinja je tukaj in bo. Intervencija je zato eno, sanacija drugo,« je dejal. Izpostavil je nujnost hitre izvedbe sanacijskih del ter možnosti širitev na območja, ki so poplavno varna. Ukrepi naj bodo praktični in funkcionalni ter naj prinesejo dolgoročno širitev. Če bi stroka lahko naredila bo svoje, bi imeli veliko priložnosti za boljše vodotoke in bolj varna območja ob reki Savinja. Ob tem je opozoril na omejitve, ki jih prinaša Natura 2000.

O poenostavitvi in pohitritvi postopkov prenove infrastrukture so s Katjo Pokeržnik razpravljali župani nekaterih prizadetih občin, in sicer Mark Maze (Mežica), dr. Tomaž Rožen (Ravne na Koroškem), Franjo Naraločnik (Ljubno ob Savinji) in Anton Špeh (Gornji Grad). Izpostavili so, da zgolj obnova in vrnitev v prvotno stanje ne bo dovolj, temveč je treba omogočiti dodaten razvoj v smeri prihodnje večje varnosti. Težave so na kompletni infrastrukturi, tako mostovih kot cestah in zgradbah. Opozorili so na nevarnost hudournikov in plazov, ki se jih je treba lotiti tehnično in premišljeno. Vsi pričakujejo hitrejše ukrepanje. Kritični so bili tudi do recenzije projektov. Po mnenju županov je nujno celostno načrtovanje, umeščanje v prostor in selitve na varna območja s čim manjšo škodo za kmetijska zemljišča. Občine bi morale imeti predkupne pravice za kmetijska zemljišča. Pričakujejo pa tudi takojšnje sklepe o nadomestnih gradnjah in cenitve.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal se je na okrogli mizi z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, državnim sekretarjem na MGTŠ Matevžem Frangežem in državnim sekretarjem na MKRR Srečkom Đurovom o sistemskih pristopih države pri urejanju vodotokov in infrastrukture.

Od okoli 6000 km državnih cest je 2000 km takšnih, kjer je bilo potrebno ukrepanje, je povedala Alenka Bratušek in dodala, da so rekordno hitro vzpostavili nujno osnovno prevoznost. Cilj mora biti, da bo infrastruktura bolj odporna na poplave. Izrazila je zadovoljstvo, da smo končno pred javno razgrnitvijo načrta izgradnje 3. razvojne osi od Slovenj Gradca do Dravograda.

»Smo ujetniki birokratskega sistema, to je treba preseči,« meni Jože Novak. Kot pozitivno ocenjuje, da se je podeseteril načrtovan letni znesek sredstev za vodotoke. Zaključek interventnih ukrepov na vodotokih do konca junija šteje za velik uspeh. Izpostavil je, da naj se podjetja pripravijo na ta povečan obseg razpoložljivih sredstev, saj bodo sicer iskali izvajalce na širšem območju. Cilj je, da podjetja izkoristijo tudi vse vzpodbude.

»Držati je treba strogo dinamiko in nadzor nad procesi. Po 10 mesecih nismo tam, kjer smo želeli, čeprav je bilo narejeno velikansko delo,« je bil jasen Matevž Frangež. Prej kot bodo vloge popolne, bo mogoče izziv dokončati. Pozval je vse, ki so bili oškodovani, da so promptni pri dopolnjevanju vlog. V regiji sicer vidi veliko potencialov.

Pripravlja se program za Koroško v okviru zakona o obnovi, ki naj bi ga država do konec leta sprejela in naj bi omogočal nadomestiti razvojni zaostanek, je povedal Srečko Đurov. Do konca leta naj bi država prejela še 300 mio evrov sredstev iz evropskih sredstev za popoplavno obnovo.