»Ob tretji obletnici vlade žal pogrešamo, da bi kot enega stebrov naše družbe omenili tudi gospodarstvo, podjetja, zaposlene in podali vizijo nadaljnje krepitve našega gospodarstva. Samo z močnim gospodarstvom in zaposlenimi bomo lahko podprli ključne stebre države, ki bo učinkovito zagotavljala vse ključne storitve za državljane in socialno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Želimo si ne samo dialog, ampak tudi razumevanje stanja in potreb podjetij ter bolj ambiciozne ukrepe za njihovo podporo. Mislim, da se vsi strinjamo, če gre dobro gospodarstvu, gre dobro zaposlenim in njihovim družinam, s tem pa tudi državi, ki dobi več v blagajno. In krog je tako sklenjen v dobro vseh,« izpostavlja generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Do konca mandata je nujno zamakniti ali postopno uvesti še znižanje prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo, urediti čezmejno opravljanje storitev in zagotoviti konkurenčne cene električne energije energetsko intenzivnim podjetjem.
Kot je izjavil premier Golob na sredini novinarski konferenci, je varnost države med drugim odvisna tudi od konkurenčnosti gospodarstva, pri čemer pri iskanju rešitev prisega na socialni dialog. Nasprotno pa »gospodarstvo žal ugotavlja, da zanj pravega posluha pri vladi Roberta Goloba ni. Kljub veliko obljubam in nekaterim manjšim premikom v pravo smer manjka resnih ukrepov, ki bi okrepili delovanje podjetij v Sloveniji,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Na včerajšnji novinarski konferenci predstavnikov Vlade RS je bilo mogoče slišati, da »sta javno zdravstvo, javno šolstvo, močni socialni sistemi, podporni sistemi … tisti temelj, ki dela Slovenijo drugačno, ker gradi družbo solidarnosti.« Na GZS se vsekakor strinjamo, da je treba doseči učinkovitejše izvajanje javnih in socialnih storitev države, od katerih bodo imeli vsi državljani koristi. Vendar se to ne dosega le s povečevanjem temu namenjenih sredstev. »Državljani in državljanke se moramo zavedati, da sredstva za financiranje tega prihajajo od nas in od podjetij. Povečevanje zgolj stroškov javnega brez ustrezne reorganiziranosti in stroškovne učinkovitosti šibi proračune tako družin kot podjetij, dolgoročno pa to ogroža delovna mesta in posledično tudi zmanjšuje prilive v državno blagajno prav za te iste storitve,« izpostavlja generalna direktorica GZS. Dodaja, da »v zadnjem letu mandata sedanje vlade pričakujemo, da se uredi dolgotrajna oskrba, čezmejno opravljanje storitev in energetsko intenzivnih podjetjem zagotovijo konkurenčne cene električne energije. Nato pa je čas za spremembe gospodarske politike za prihodnje obdobje,« poudarja Nahtigal.
Premajhni koraki za konkurenčnost slovenskega gospodarstva
V tem obdobju je sicer vlada sprejela nekaj pozitivnih ukrepov za gospodarstvo, tako je na primer hitro pomagala prizadetim podjetjem ob uničujočih poplavah leta 2023 in blažila visoke cene električne energije v 2023 in prvi polovici 2024. Sprejeli smo shemo čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine (žal premalo spodbudne in diskriminatorne do ostalih domačih in tujih strokovnjakov), povečanje vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije ter prenos olajšav za investicije v digitalno in zeleno s sedanjega 1 leta na 5 let. Pomemben korak je bil narejen v letošnjem letu s potrditvijo predloga pokojninske reforme na ESS, ki bo po eni strani zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, po drugi strani pa nekoliko okrepila vzdržnost pokojninske blagajne. Ob tem smo na GZS pozdravili, da se prispevne stopnje pri socialnih prispevkov ne bodo povišale. Na GZS pozdravljamo pozitivne bonitetne ocene Sloveniji, kar je predvsem posledica močnih javnih financ in dobrega upravljanja z javnim dolgom, tudi na račun dviga davčnih bremen in šibkih javnih investicij. Vendar se bodo tudi te ocene ob slabi gospodarski rasti obrnile navzdol, saj ne upoštevajo padca BDP v prvem četrtletju.
Vse več finančnih obremenitev
Obenem pa je GZS zelo jasna, da so bila podjetja v zadnjih treh letih deležna številnih novih finančnih obremenitev s strani države. Plače zaposlenih so nadpovprečno obremenjene z davki in prispevki. Sedaj je vlada za pivovarje sprejela še dvig trošarine za 7 odstotkov s 1. junijem, pri čemer je že obstoječa slovenska trošarina izrazito višja kot pri sosedih, 1,7 krat višja od trošarine v sosednji Italiji, 2,4 krat višja od tiste na Hrvaškem, 2,5 krat višja kot v Avstriji in 2,8 krat višja kot na Madžarskem. Nove obremenitve so bile uvedene tudi pri zaposlovanju tujcev (obveznost financiranja jezikovnega izobraževanja za tuje delavce v prvih šestih mesecih od zaposlitve s strani delodajalcev), pred vrati pa je še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pri slednjem reprezentativne delodajalske organizacije zahtevajo zamik uveljavitve dodatnih prispevnih stopenj ali njihovo postopno uvajanje glede na realen obseg izvajanja storitev, ter takojšnjo vključitev socialnih partnerjev in strokovnih institucij v pripravo verodostojne finančne ocene. Ključni del industrije še vedno plačuje eno najvišjih cen električne energije v Evropi. Ob tem ko druge vlade po evropskih državah z različnimi ukrepi znižujejo cene za svoja podjetja, smo pri nas deležni le obljub. Celo ELES-ova analiza je pokazala, da so cene električne energije v RS višje od povprečnih cen električne energije v EU in da so bile cene električne energije v 2024 v najvišji odjemni skupini (US4 – elektro intenzivna industrija) najvišje med vsemi EU27, in sicer za 18,9 %. Vse te obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij, skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije, zgolj povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije.
Konkurenčni položaj Slovenije vse slabši
Stanje v gospodarstvu se slabša po več kazalcih. Slovenija je lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD, izhaja iz primerjave držav po deležu dohodnine in prispevkov v stroških dela, ki jo je objavil OECD. Ta se je v lanskem letu povišala za 1,44 odstotne točke, čemur je po zapisu OECD botrovala tudi uvedba pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih. Po višini davčnega primeža plač za samske zaposlene se je Slovenija s 44,6 % uvrstila na šesto mesto. V primeru predvidenih novih dodatnih obremenitev plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež dvignil na 46,6 %, kar je primerljivo s prvimi petimi najbolj obremenjenimi državami po višini davčnega primeža v OECD.
Zaskrbljujoč je padec BDP v prvih treh mesecih v višini 0,8 %, saj predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih štirih letih. K padcu dodane vrednosti so najbolj prispevale predelovalne dejavnosti (motorna vozila, stroji in oprema) in gradbeništvo. Ob tem na GZS opozarjamo, da vplivajo zakonodajne spremembe z zamikom na stanje v gospodarstvu in družbi. Zato nas skrbi, da je ta padec morda napoved nadaljnjega nazadovanja gospodarstva. Evropska komisija je Sloveniji že znižala napovedano letošnjo gospodarsko rast na le še 2-odstotno, pri čemer v napovedi niso vključili podatka o padcu v 1. četrtletju. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je v prvem četrtletju zmanjšala industrijska proizvodnja v Sloveniji v predelovalnih dejavnostih, in sicer je bila medletno nižja za 2,3 %. Na ravni območja evra je bila na drugi strani višja za 1,5 %.
Skrb vzbujajo tudi rezultati raziskave Nemško-slovenske gospodarske zbornice, kjer navajajo, da o selitvi regionalnega sedeža v drugo državo v jadranski regiji razmišlja 17 % nemških podjetij. Med razlogi navajajo visoke davke, visoke stroške dela in pomanjkanje delavcev. Od tega jih največ kot alternativo vidi Hrvaško in Madžarsko. Okoli tretjina vprašanih podjetij v raziskavi prav tako načrtuje zmanjšanje naložb v Slovenijo, četrtina pa načrtuje zmanjšanje števila delovnih mest.
