Člani Skupščine GZS so na svoji seji z gostom, prof. dr. Mojmirjem Mrakom, razpravljali o konkurenčnem položaju in prihodnjih izzivih EU in Slovenije v globalnem svetu, ki se spreminja zaradi geopolitičnih okoliščin in postaja vse bolj multipolaren. Skupščina je obravnavala in potrdila tudi Letno poročilo GZS za leto 2023.
Predsednik Skupščine GZS Hugo Bosio je red. prof. dr. Mojmira Mraka napovedal z besedami, da »nas je navdušil njegov intervju v Sobotni prilogi, kjer je obdržal svojo kritično držo glede številnih gospodarskih vprašanj, ki so relevantna za GZS kot osrednjo gospodarsko institucijo.«
»Svet, ki je bil desetletja po 2. svetovni vojni tesno povezan predvsem z gospodarskimi vezmi, se vse bolj spreminja v svet, v katerem ekonomija postaja instrument za doseganje strateških ciljev; takšen svet pa močno spreminja tako samo strukturo naših gospodarstev kot družbe v celote,« je svojo predstavitev na seji Skupščini GZS pričel red. prof. dr. Mojmir Mrak. Dejal je, da sta se skozi celotno zgodovino evropskih ekonomskih integracij prepletali dve osnovni viziji, in sicer vizija ‘evropske trdnjave’, v skladu s katero je EU izrazito avtonomna in v kateri njeno gospodarstvo temelji na trgovinski zaščiti in zaščiti domačega industrijskega sektorja, ter vizija ‘atlantske Evrope’, ki je močno povezana in odvisna od ZDA tako v gospodarskem kot varnostnem smislu in s katero deli liberalne vrednote demokracij. Pod vplivom ‘sistema, temelječega na pravilih’ in še zlasti pospešene globalizacije, ki je potekala v svetu v zadnjih desetletjih 20. stoletja, je vizija ‘atlantske Evrope’ dobila prevladujoče mesto v procesih evropske ekonomske integracije.
Ključne izzive EU v procesu prehoda na novo globalno ekonomsko upravljanje vidi Mrak na področju varnosti in migracije ter gospodarstvu. Pri prvem meni, da se EU več kot očitno sooča s koncem ameriškega ‘varnostnega dežnika’ v obliki, kot ga je doslej poznala. Prepričan je tudi, da je realno pričakovati nadaljevanje in stopnjevanje povečanih migracijskih tokov proti EU tudi v prihodnje.
Pri gospodarstvo izpostavlja normalizacijo monetarne politike, pri čemer poudarja, da je inflacija sicer v veliki meri pod kontrolo, a so povišane obrestne mere negativno vplivale na gospodarsko rast, ob tem, da se cene storitev še ne umirjajo. Prav zato pričakuje, da bo ECB izrazito previdna v procesu nadaljnjega zniževanja obrestne mere. Glede nekonsistentnosti fiskalnih prioritet vidi možno rešitev v uvedbi novega vseevropskega fiskalnega instrumenta, konceptualno po vzoru tistega, ki je bil uveden po krizi zaradi covida-19. Opozoril je tudi na zaostajanje produktivnosti EU napram tretjim državam in se pri možnih korakih naslonil na aprila objavljeno poročilo Enrica Lette.
V svoji predstavitvi se je dotaknil tudi produktivnosti in konkurenčnosti Slovenije. »Po moji oceni se je situacija na za Slovenijo ‘kritičnih’ področjih konkurenčnosti v letih 2023 in 2024 žal še poslabšala,« ocenjuje Mrak. NOO vidi kot izgubljeno priložnost za resno naslovitev problema konkurenčnosti. Med izzivi, s katerimi se bi morali spoprijeti nosilci ekonomske politike v Sloveniji, je poudaril zahtevno manevriranje znotraj večinoma fiksnega makroekonomskega okvira – realno je pričakovati konsolidacijo javnih financ, prevetritev razvojnih prioritet v povezavi s spremembami, ki se dogajajo na globalnem in EU nivoju, artikuliranje in izvedbo strukturnih reform, povezanih s črpanjem EU sredstev, zlasti tistih iz NOO, ter nadaljevanje krepitve internacionalizacije in konkurenčnosti gospodarstva v spremenjenem mednarodnem okolju. »V spremenjenih geopolitičnih okoliščinah sta obe skupini izzivov izrazito medsebojno povezani, za to bo EU morala ‘ugrizniti’ v bolj samostojno reševanje problema svoje varnosti, če bo želela učinkovito reševati svoje gospodarske izzive,« je še dodal Mrak.
Skupščina GZS je obravnavala in sprejela Letno poročilo GZS za lansko leto ter se seznanila tudi s ključnimi aktivnostmi GZS v zadnjem obdobju.
