19. septembra 2025 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št. 70/25 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je stopil v veljavo dan kasneje.
S 1. januarjem 2026 se tako začno uporabljati naslednje spremembe zakona: spremenjena višina denarnega nadomestila za brezposelnost, krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (tako imenovani ukrep 80/90/100) in spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku t. i. agencijskega dela (dopolnitev definicije zagotavljanja dela delavcev uporabniku, spremembe pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje dela delavcev uporabniku, ki jih bodo morali izpolnjevati tudi delodajalci, ki že razpolagajo z navedenim dovoljenjem, zvišanje vrednosti bančne garancije). Več informacij (MDDSZ).
Na GZS pozdravljamo v noveli Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) zajeti rešitvi, tako glede povečanja števila ur občasnega in začasnega dela upokojencev (in s tem letnega nominalnega zneska njihovega prihodka), kakor tudi spremembe delovnega razmerja pred upokojitvijo, saj gre za rešitvi, za kateri smo se na GZS tvorno prizadevali in gre v prid tako podjetjem kot starejšim zaposlenim, ki zmorejo in želijo delati nekoliko dlje.
Tako imenovani ukrep 80/90/100 omogoča, da se bo delavec, ki je starejši od 58 let, lahko z delodajalcem dogovoril – potrebno je soglasje obeh – da dela 80 odstotkov časa, prejema 90 odstotkov plače, od katere so plačani vsi davki in prispevki, za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa šteje, da so plačani 100-odstotni prispevki, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine. Z ukrepom želimo starejšim delavcem olajšati daljše ostajanje v delovni aktivnosti, kar ima pozitiven učinek na njihovo materialno blaginjo, na javne finance in sisteme socialne varnosti. Določa se absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem ukrepom, vključeni pa sta tudi varovalki, da delavec pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilne pogodbe in določba, da lahko delavec koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
