Dolgotrajni postopki pridobivanja okoljskih soglasij in dovoljenj, posledično pa tudi (integralnih) gradbenih dovoljenj tako javnim kot zasebnim investitorjem povzročajo zamude pri izvedbi investicijskih projektih. Na današnjem strokovnem posvetu je več kot 200 udeleženk in udeležencev iz vrst investitorjev, odločevalcev, izdelovalcev projektne dokumentacije in strokovnih podlag ter konzultantov, ki vodijo posamezne procese, iskalo rešitve za izboljšanje procesov administrativnih okoljevarstvenih postopkov in izdajanja ustreznih dovoljenj in soglasij, vezanih na Zakon o varstvu okolja. Dogodek z naslovom ‘Zakaj prihaja do velikih težav pri izvedbah presoj vplivov na okolje in izdajanju integralnih gradbenih dovoljenj pri gradbenih investicijah?’ je organizirala GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala.

»Investicije v nove, inovativne tehnologije, ki so temelj zelenega prehoda, se začnejo s pridobitvijo dovoljenj. Velikokrat traja več mesecev ali celo let, da pristojni organi izdajo okoljevarstveno soglasje ali dovoljenje za gradnjo, pri čemer ni jamstva, da se gradnja sploh lahko začne,« je uvodoma dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal in dodala, da je pri večjih investicijah končna izdaja dovoljenj običajno sestavljena iz več faz, pri čemer se »isti posegi se tehtajo večkrat in tudi zainteresirana javnost lahko v postopek vstopa večkrat.« Opozorila je, da kljub zakonsko določenim rokom v praksi ni jasnih časovnih okvirov ter da okoljevarstvena soglasja in dovoljenja v Sloveniji pogosto predstavljajo točko konflikta med javnimi in gospodarskimi interesi in okoljevarstvenimi cilji. »V primeru pritožb in tožb na izdana soglasja in dovoljenja se,« tako Nahtigal, »sodni postopki dodatno podaljšajo izvedbo projektov. Smo daleč od ‘one-stop-shop’-a odločanja, ki ga priporoča EU v uredbi o strateških in kritičnih surovinah in uredbi o tehnologijah neto ničelnih tehnologij.

To zmanjšuje konkurenčnost in inovativnost slovenskega gospodarstva, hkrati pa spodbuja vztrajanje pri zastarelih tehnologijah, ki imajo večje vplive na okolje kot posodobljene nove tehnologije zelenega prehoda.«

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila več kot 60 predlogov in pripomb v zvezi z vsebino novele zakona o varstvu okolja in jih v začetku avgusta posredovala Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v proučitev s prošnjo, da se jih v čim večji meri upošteva. Žal je ministrstvo večino predlogov GZS zavrnilo. Nahtigal je dodala, da je treba pripraviti tak zakon o varstvu okolja, ki bo odpravil vse anomalije, ki trenutno vplivajo na nerazumno dolge postopke pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je na posvetu poudaril, da je ministrstvo z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja (ZVO-3) ter z vlaganjem v digitalizacijo postopkov že naredilo prve korake k bolj učinkovitim in hitrejšim postopkom. »Imamo skupen cilj: postopke pridobivanja okoljskih dovoljenj moramo pohitriti in narediti bolj predvidljive. Hitrost vsekakor DA – a ne na račun kakovosti in varstva okolja. To lahko dosežemo le skupaj, ko vsak od nas prispeva svoj del in skupaj gradimo bolj učinkovit sistem,« je dodal.

»Danes smo na točki preloma, ko združujemo razvojne potrebe po prostoru in varovanje okolja, pri čemer pa morajo naši postopki postati bolj predvidljivi, hitrejši in enostavnejši,« je dejal državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek. Dodaja, da so »zadnje mesece na Ministrstvu za naravne vire in prostor skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Vlado RS naredili pomembne korake v to smer. Sprejeti sta bili noveli Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C) in Gradbenega zakona (GZ-1B), v pripravi pa je tudi novela Zakona o varovanju okolja (ZVO-3A). Skupaj prinašajo bolj usklajene, krajše in preglednejše postopke. V tem letu bomo sprejeli tudi potrebne podzakonske akte, ki bodo omogočili standardizacijo smernic in jasnejša izhodišča za pripravljavce dokumentacije. Nadaljujemo z digitalizacijo in povezovanjem evidenc – sistem e-Graditev mora postati orodje, ki poenostavi delo, ne dodatna ovira.« »Ne moremo si več privoščiti, da bi bili postopki nejasni in nepredvidljivi – zato je ključna usklajenost med institucijami, ki bo zagotovila red, preglednost in odgovornost. Danes ne razpravljamo več o tem, ali potrebujemo spremembe, ampak kako jih bomo uresničili. Verjamem, da bomo s skupnim delom – država, občine, upravne enote, stroka (projektanti, ZAPS, IZS)  in gospodarstvo – uspeli vzpostaviti sistem, ki bo spodbudil investicije, varoval okolje ter zagotavljal pravno varnost in predvidljivost za vse udeležence,« je jasen Gajšek.

Na popoldanski okrogli mizi pod naslovom Ali smo sposobni presekati gordijski vozel zapletov, s katerimi se srečujemo v postopkih izdaje OVS, IGD in drugih OVD?, so svoja stališča v pogovoru z direktorjem GZS-Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala mag. Gregorjem Fickom predstavili strokovnjaki iz vrst investitorjev, odločevalcev in konzultantov.

Antonija Božič Cerar (GZS – Služba za okolje, podnebje in energijo) je poudarila, da anketa GZS med podjetji potrjuje, da so postopki za pridobivanje dovoljenj vse daljši. Samo desetina anketiranih podjetij ima pozitivne izkušnje s pridobivanjem integralnega gradbenega dovoljenja. Pri presojah vplivov na okolje se vsa podjetja poslužujejo zunanjih svetovalcev, projektantskih podjetij in lastnih strokovnjakov. Težavo predstavlja stalno spreminjanje zakonodaje ter dolgotrajni postopki. Zato posledično v času do pridobitve gradbenega dovoljenja tehnologija pogosto že zastara. Podjetja se prilagajajo, za uspešen zeleni prehod pa je nujna tudi inovativna podpora države. Namesto zaporednih bi morali uvajati vzporedne postopke. Opozorila je še na pomanjkanje sodne prakse.

Marko Brezigar (2TDK) je spregovoril o stanju na projektu 2. tira in izzivih, s katerimi se pri izvajanju projekta srečujejo. Izpostavil je problem plazu v dolini Glinščice, kjer je zaradi okoljevarstvenih zahtev prvotni projekt nasipa bil zamenjan z viaduktom. Posledice so se zgodile eno leto po izgradnji, ko je prišlo do prvih pomikov viadukta. Sanacija bo draga in tehnično zelo zahtevna. Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko z birokratskimi odločitvami, kot je bila ta zamenjava nasipa z viaduktom, res premagamo naravne pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji.  

Ana Grabnar-Crnčec (Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji) je izpostavila, da največje izzive predstavljajo vprašanja sodne prakse v Sloveniji in EU. Kot problematično je navedla, da lahko širša javnost v postopku sodeluje brez konkretizacije udeležbe samo s priglasitvijo interesa, kar podaljšuje postopke. Institut predhodne informacije se z novim zakonom ukinja, kar pomeni še večjo potrebo po ozaveščenosti vseh vpletenih in doslednem izvajanju dodatnih faz postopka. Po njenem mnenju se po drugi strani določeni instituti premalo uporabljajo; nujno je, da se ohranijo in dosledno izvajajo, saj le dober predhodni pregled (screening) zagotovi hitrejši in učinkovitejši postopek.

Bernarda Jurič (VGP Drava Ptuj, Inženirska zbornica Slovenije) je opozorila na prepozno vključevanje strokovnjakov za okolje v sam postopek pridobivanja okoljevarstvenih soglasij in gradbenih dovoljenj. Tudi projektna dokumentacija je pogosto preslabo pripravljena. Presoja vplivov na okolje zahteva podatke, ki jih gradbena dokumentacija v fazi DGD (dokumentacije za gradbeno dovoljenje) še ne vsebuje, kar ob nasprotujočih interesih deležnikov vodi v dolgotrajne postopke. Vsebine varstva okolja bi po njenem mnenju morale biti vključene že v začetnih fazah. Potrebno je več izobraževanja tako na upravnih enotah kot pri projektantih in odločevalcih. Ravnotežje med varovanjem okolja in razvojem je porušeno, premalo se trži in predstavlja potencial že izvedenih dobrih praks, nadzor nad izvajanjem in kasneje spremljanjem omilitvenih ukrepov pa je nezadosten.

Sandi Rutar (MNVP) je prepričan, da bo sicer projekt e-graditve imel določene »porodne krče«, da pa bo omogočil velike poenostavitve. Predvsem pa je svetoval, da velike investicije od začetka do konca vodi ista oseba. Strinja se z ugotovitvami, da je potrebno stalno izobraževanje vseh deležnikov, ki sodelujejo v postopkih pridobivanja OVD in GD. Prav tako pa bo potrebno poskrbeti za kadre, ki šele prihajajo v sistem.

Slovenija je svojo zakonodajo o mejnih vrednostih hrupa uskladila z evropskim pravnim redom že pred več kot desetletjem. Leta 2017 je vlada spremenila uredbo, vendar se od tedaj pravni okvir sooča z izzivi. Čeprav se mejne vrednosti hrupa niso spreminjale in so bila v sanacijo vložena znatna sredstva, ostajajo nekateri pojmi nedorečeni. Popravek uredbe je v pripravi, a sodna praksa ustvarja dodatno negotovost. Upravno sodišče je v letu 2023 odločilo, da uredba ni skladna z zakonom in ustavo, kar odpira vrata vsem stranskim udeležencem, da sprožijo upravne spore. To nas potiska v stanje pravne praznine, kjer bi ob sledenju tovrstni sodbi udeleženci ostali brez vsakršnega pravnega varstva, meni Boštjan Peršak (EPI SPEKTRUM). Opozoril je tudi na bojazen, da bi lahko na podlagi Upravnega sodišča, ki je julija 2025 razveljavilo gradbeno dovoljenje za gradnjo južnega dela 3. razvojne osi, do podobnih sodnih odločitev prišlo tudi v primeru drugih investicijskih projektov, ki so v ali pred izvedbo. Problem je tudi v projektih, ki so vezana na črpanje EU sredstev.

Po besedah Matije Urankarja (Odvetniška pisarna Senica & partnerji) v odvetniški pisarni zastopajo bodisi primere, »ko je že vse zavoženo« bodisi take, ko se investitorji že vnaprej strateško odločijo, da nastopijo z odvetnikom. Ponovno je poudaril, da je potrebno razmisliti o zamisli posebnega sodišča, ki bi po vzoru oddelka za gospodarske zadeve okrožnega sodišča bilo specializirano za okoljske zadeve.

Margita Žaberl (GIGA-R) vidi smisel izobraževanj na področju okoljevarstvenih dovoljenj v izmenjavi dobrih praks, dogovoru o smernicah in strokovnih podlagah, ki jih je treba upoštevati. Poudarila je tudi potrebo po ustanovitvi posebnega izobraževalnega procesa, ki bi se ukvarjal z vsemi deležniki v procesih izdaje okoljevarstvenih in gradbenih dovoljenj.

Izjave za medije: Gregor Ficko, Tanja Bolte, Miran Gajšek in Matija Urankar.