“Odkar je Trump prevzel predsedniško funkcijo, je v okviru člena 232 že uveljavil visoke carinske stopnje na jeklo, aluminij (in številne izdelke iz teh kovin), osebna vozila, poltovornjake, različne avtomobilske dele in polizdelke iz bakra. Ta člen tudi pomeni, da so te carinske stopnje uveljavljene v isti višini za vsako državo, od koder ZDA uvažajo te izdelke, razen če z njimi ZDA niso podpisale ločenega sporazuma, v katerem naj bi bilo določeno drugače, kot to zdaj že velja za EU27,” piše glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc v kolumni za Delo.

Grožnjo z visoko carinsko stopnjo na podlagi člena 232 naj bi, kot nadalje piše Ivanc, spodbudila tuja podjetja, da prenesejo proizvodnjo v ZDA, pri čemer pa nemajhen izziv predstavljajo odsotnost učinkovitih dobaviteljskih verig, neusposobljenost ameriške delovne sile in njene slabše delovne navade ter boj proti nezakonitim migracijam. Tuji nezakoniti migranti dejansko predstavljajo pomemben bazen delovne sile za številne industrije. Zelo verjetno bo grožnja z višjimi carinskimi stopnjami kratkoročno pomenila predvsem povečan uvoz teh izdelkov v ZDA, kar bo še dodatno povečalo trgovinski primanjkljaj ZDA s svetom, proizvodna gibanja v trgovinskih partnericah pa bodo kratkoročno celo ugodna. Podatki to potrjujejo. Evropski proizvodni PMI (indeks nabavnih menedžerjev) je zadnje tri mesece tudi iz tega vira blizu 50, kar pomeni najvišjo vrednost v zadnjih treh letih. Ne glede na opisano realnost pa se tudi tekoča ocena za ameriški BDP v tretjem četrtletju povečuje, in sicer se je dvignila z dveh odstotkov na začetku avgusta na približno 3,9 odstotka konec septembra (Atlanta FED). Rasti zasebne potrošnje in investicij ostajata v ZDA krepki, ne glede na dražji uvoz izdelkov iz tujine, in sta v tem obdobju podpirali gospodarsko rast.