Delodajalske organizacije (GZS, OZS, ZDS, TZS in ZDOPS) so se današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) udeležile v upanju, da bi našli skupno rešitev, ki bi vsem zaposlenim v državi omogočila višje neto plače. Veliko razočaranje za delodajalce je, da vlada in sindikati niso podprli predloga delodajalcev v smeri razbremenitve stroškov plač. To bi namreč zaposlenim prineslo precej več kot znaša predlagana božičnice. Delodajalci so sicer podprli nagrajevanje zaposlenih v obliki neobvezne božičnice, ki mora biti obenem neobdavčena in prosta prispevkov. Sklepa, ki ju je predlagala delodajalska stran, sta tako vlada kot sindikati zavrnili. Delodajalska stran je zato predčasno zapustila sejo.

Delodajalci so na seji izpostavili, da so zaposleni njihovo največje bogastvo. Vlado in sindikate so pozvali k iskanju skupne rešitve, ki bi prinesla višje neto plače zaposlenim.  »Želimo si, da bi zaposleni imeli višje neto plače, kar pomeni, da mora vlada razbremeniti stroške dela. In če predsednik vlade res želi dobro zaposlenim, bo to storil,« je v imenu delodajalcev izpostavil predsednik OZS Blaž Cvar. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, sicer predsedujoči ESS, pa je ob tem poudaril: »Naši izračuni kažejo, da če ta vlada ne bi ukinila splošne davčne olajšave, bi zaposlenim s povprečno plačo v treh letih v žepu ostalo kar 3600 evrov več.«

»Božičnica bi morala ostati nagrada za dosežke podjetja in prizadevnost posameznika, kot to sedaj že velja za nagrado za poslovno uspešnost. Ne sme postati samodejna pravica za vse. Njeno bistvo naj bi bilo torej v tem, da motivira in pravično nagrajuje tiste, ki so s svojim delom in rezultati v tekočem letu k temu tudi dejansko prispevali. Če jo prejmejo vsi v enaki višini, izgubi svoj osnovni namen,« je še poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Ponovil je stališče GZS, ki ga je podprl tudi Strateški svet za davek pri GZS, da naj bo izplačilo božičnice prostovoljno, oproščeno davkov in prispevkov. »Nikakor ne moremo sprejeti obvezne božičnici, ki enaka za vse,« je izpostavil in pojasnil: »Spreminjanje narave božičnice v “minimalno pravico”, ki pripada vsem enako, ne glede na uspešnost poslovanja in specifike določanja plač v Sloveniji, je v nasprotju z glavnim ciljem nagrajevanja.« Predlog predsednika vlade, da se zaposleni prostovoljno odpovedo božičnici, kadar prepoznajo, da podjetje slabo stoji, je komentiral z besedami: »Tudi država je delodajalec, celo največji v Sloveniji. Glede na veliko proračunsko luknjo je torej za pričakovati, da se bodo zaposleni v javni upravi prostovoljno odpovedali božičnici.«

Po razpravi so delodajalci predlagali dva sklepa. Prvi sklep je bil, da ESS podpira prostovoljno božičnico, ki je razbremenjena vseh davkov in prispevkov. Drugi sklep pa se je glasil, da ESS soglaša, da se sestane strokovni odbor ESS za delo in socialne zadeve, ki obravnava ukrepe za razbremenitev stroškov dela.

Oba sklepa sta tako vlada kot sindikati zavrnili, zato je bila delodajalska stran primorana predčasno zapustiti sejo. Ker vlada ne pristaja na razbremenitev plač, je vse bolj očitno, da gre pri napovedi obvezne božičnice zgolj za predvolilno potezo oz. predvolilni bombonček.

Predlog državnih proračunov za leti 2026 in 2027 podpornih mehanizmov za gospodarstvo ne sme prerazporediti v obrambne namene

Na seji ESS so socialni partnerji in vlada razpravljali tudi o predlogu predračunov za naslednji dve leti. Gorenšček je bil kritičen do visoke rasti primanjkljaja glede na predhodno oceno, kar je po njegovih besedah posledica slabšanja strukture javne porabe, kjer se manj sredstev namenja investicijam, več pa plačam v sektorju država in pokojninam. Nasprotoval je predvidenemu usklajevanju davčne olajšave pri obračunu dohodnine le za 50 % rasti povprečne junijske plače. »Brez 100-odstotne uskladitve se bo obremenitev plač z dohodnino še povečevala,« je bil jasen. Poleg tega je izpostavil, da se »kohezijska sredstva ali podporni mehanizmi za gospodarstvo ne smejo prerazporediti za večjo potrošnjo v obrambne namene.«