»Argumentirane predloge delodajalcev glede božičnice smo v zadnjih dveh tednih predstavili tako predsedniku vlade kot tudi ministru za delo. A vlada si ni vzela časa, da bi jih preučila in upoštevala že pri pripravi vladnega predloga zakona. Sklic izredne seje Ekonomsko socialnega sveta za danes je bil bistveno preuranjen. Sami smo se zavzemali za obravnavo božičnice na seji ESS v začetku novembra, kot je bilo prvotno predvideno. To bi omogočalo obravnavo tako delodajalskih kot sindikalnih predlogov,« je razočaran glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, sicer predsedujoči ESS. Slednji danes ni dosegel soglasja glede predloga vlade za obvezno izplačilo božičnice zaradi nesklepčnosti; izredne seje se delodajalske organizacije namreč niso udeležile. Na redni seji ESS, ki je ravno tako potekala danes, je GZS podprla predlagane ukrepe za obvladovanje absentizma in pozvala k njihovi čimprejšnji izvedbi.
»Žal vlada naših argumentov noče slišati, še manj pa upoštevati. Dosedanje usklajevanje glede božičnice se je prelevilo v farso. Zato delodajalci nismo videli smisla, da se udeležimo seje ESS pri tej točki,« je pojasnil razlog, zakaj se delodajalska stran današnje izredne seje ESS ni udeležila.
Mitja Gorenšček je na izredni seji ESS o božičnici ponovil stališče GZS, ki ga je podprl tudi Strateški svet za davek pri GZS, da naj bo izplačilo božičnice prostovoljno ter oproščeno davkov in prispevkov. »Nikakor ne moremo sprejeti obvezne božičnice, ki bo enaka za vse,« je poudaril in dodal, da je »spreminjanje narave božičnice v ‘minimalno pravico’, ki pripada vsem enako, ne glede na uspešnost poslovanja in specifike določanja plač v Sloveniji, v nasprotju z glavnim ciljem nagrajevanja. Božičnica ne sme postati samodejna pravica za vse. Njeno bistvo naj bi bilo v tem, da motivira in pravično nagrajuje tiste, ki so s svojim delom in rezultati v tekočem letu k temu tudi dejansko prispevali.«
Zaradi absentizma letno izgubimo 1 % BDP, GZS podpira predlagane ukrepe vlade
Pred izredno sejo ESS je potekala tudi redna seja ESS, kjer so socialni partnerji in vlada med drugim razpravljali o absentizmu in obdavčitvi normirancev.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je opozoril na veliko problematiko absentizma, pri čemer se breme kratkotrajnih odsotnosti vse bolj prenaša na delodajalce. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se bolniške odsotnosti povečale za 4,3 %, pri čemer se trend rasti še ni ustavil. Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti med zaposlenimi v samem evropskem vrhu, trend naraščanja pa je zaznati že več let. Gre za problem, ki neposredno vpliva na gospodarstvo in konkurenčnost podjetij, kar potrjuje tudi nedavno objavljena kratka ekonomsko-finančna analiza Banke Slovenije z naslovom ‘Vpliv bolniških odsotnosti na produktivnost dela’ (avtor Nik Gabrovšek). Gabrovšek v analizi navaja, da bi bil BDP v celotnem obdobju (2019-2024) v povprečju višji za približno 1 %, če bi se stopnja bolniških odsotnosti po letu 2019 ohranila na dolgoletnem povprečju. Skupni čas, izgubljen zaradi bolniške odsotnosti, je bil leta 2024 približno 50 % nad ravnjo izpred desetih let.
Gorenšček se je naslonil tudi na stališče Strateškega sveta za zdravje pri GZS, ki podpira predlog ukrepov za obvladovanje absentizma in poziva k njihovi čimprejšnji izvedbi. Predlagani ukrepi so namreč nujni za stabilizacijo razmer izrazite rasti bolniških odsotnosti ter za zmanjšanje visokih finančnih in drugih posledic tako v gospodarstvu, zdravstvu kot tudi v širši družbi. Ob tem je poudaril, da je »za dolgoročno zmanjšanje absentizma nujen celovit pristop, ki združuje nadzor in spodbude. Zgolj restriktivni ukrepi niso učinkoviti – hkrati je potrebno spodbujati prisotnost zaposlenih in razbremeniti zdravstvene delavce administrativnih opravil, da se lahko bolj posvetijo pacientom. Ključni so preventivni ukrepi, pri čemer je treba okrepiti sodelovanje med zdravstvom in delodajalci.« Prav slednji naj bi bili za aktivnejše izvajanje preventive deležni tudi spodbud in olajšav. Ukrepi morajo temeljiti na analizi, sodelovanju s stroko in sistemskem pristopu. Standardizacija postopkov ter boljša informiranost zaposlenih, delodajalcev in zdravnikov prispevata k preglednosti in manjšemu številu zlorab. Digitalizacija in avtomatizacija lahko občutno zmanjšata administrativno breme ter zagotovita kakovostne podatke za učinkovitejši nadzor.
Gorenšček je opozoril, da so trenutno v zakonodajnem postopku še trije zakoni, ki bi lahko stanje celo poslabšali. Tako predvidevajo izhodišča zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti prenos odločanja o bolniški odsotnosti z zdajšnjih 30 na 90 dni na družinskega zdravnika, kar bi lahko dodatno povečalo odsotnosti. Ponovil je nasprotovanje predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je bil vložen v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Zakon bi, v primeru njegovega sprejema, onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja. Kot tretjega je navedel predlog poslanskega zakona o prispevkih za socialno varnosti, ki predvideva zvišanje prispevne stopnje – tako za delodajalca kot zaposlenega po 1 % – kar bi dodatno povečalo davčni primež stroškov dela.
Sprememba pri normiranih s. p. v pravi smeri
Glede predlaganih sprememb na področju normiranih samostojnih podjetnikov, ki dvigujejo mejo za vstop v sistem pavšalne obdavčitve, so se socialni partnerji odločili, da jih bo obravnaval strokovni odbor ESS.
