Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije (EZS) je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2024 in opravil razpravo s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tiborjem Šimonko ter se seznanil z oceno GZS o splošnem gospodarskem stanju v državi.
UO EZS se zaveda, da so po oceni GZS nekateri največji izzivi slovenskega gospodarstva, predvsem energetsko intenzivne industrije, povezani tudi s stroški energije. Energetski sektor se zaveda pomena konkurenčnih cen energije za slovensko gospodarstvo. Ob tem UO EZS poudarja, da slednje ne velja za vse poslovne subjekte v enaki meri: medtem ko so cene električne energije (vključujejo energent (električno energijo), omrežnino, trošarino, OVE in SPTE ter druge dajatve, pred DDV) za energetsko najbolj intenzivno industrijo (razred porabe IF, 70.000 – 149.999 MWh) v Sloveniji po podatkih Eurostata še vedno na višji ravni kot v EU-27 (2,7 % višje v prvem polletju 2025), pri čemer se ta razlika znižuje od prve polovice leta 2024, pa so pri manjših poslovnih porabnikih že nižje od povprečja EU, še posebej v manjših razredih porabe (denimo razred IA za 35 % in razred ID za 11 %). UO EZS pri tem izpostavlja, da omrežnina ostaja primerjalna prednost slovenskega gospodarstva in predstavlja potreben strošek za nadaljnji razvoj elektroenergetskega omrežja in s tem nadaljnjo odlično zanesljivost z oskrbo z električno energijo.
UO EZS se je seznanil s skupnimi aktivnostmi strokovnih služb EZS in GZS v določenih vprašanjih, ki se dotikajo energetike. Pri tem izpostavlja pomen medsektorskega sodelovanja za uspešen zeleni prehod. Gospodarstvo in energetika morata sodelovati, saj sta medsebojno soodvisna in prispevata k razvoju družbe. GZS in EZS zato pozdravljata skupne napore pri zagotovitvi konkurenčnejših cen električne energije, kot je npr. vzpostavitev sheme o spodbujanju konkurenčnosti elektro intenzivnih podjetij.
»Tako kot drugi deli gospodarstva se tudi sektor energetike spopada s številnimi izzivi, pri čemer je izziv kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki postopno uresničevati zeleni prehod, ki je skupen izziv vsem gospodarskim panogam,« je poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je prav tako izpostavil, da morata energetski sektor in ostale gospodarske panoge sodelovati, kot so to v preteklosti tudi že pokazali pri različnih projektih. Dejal je, da se gospodarstvo zaveda potrebe po velikih vlaganjih v energetiki. Ob tem pa je opozoril, da ne bo prišlo do prevelikega zadolževanja energetskih družb, ker bi to poslabšalo kazalnike poslovanja in bi banke zaostrile pogoje, kar bi lahko povzročilo večje stroške za družbe investitorke. Glede omrežnine je ocenil, da imajo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci bistveno boljše pogoje kot industrija, zato zagovarja ustreznejšo prerazporeditev bremen in sorazmernost – da se bosta tako energetika kot industrija lahko razvijali istočasno.
Šimonka kot predsednik GZS je izrecno opozoril na vse slabšo industrijsko proizvodnjo – če je bila slednja ves čas okoli 2 odstotni točki nad povprečjem EU, je sedaj 1 o.t. pod povprečjem. »Najbolj pa skrbi upočasnitev investicij. Ker si gospodarstveniki ne upajo podpreti naložb, se bo to kmalu odrazilo v slabši konkurenčnosti,« je jasno povedal. Kritičen je tudi do EU, saj da se izgubljajo določene panoge – denimo proizvodnje primarnega aluminija v Evropi ni več, ker so cene energentov pri ameriških in kitajskih konkurentih precej nižje kot na ravni Unije.
Več v novici, objavljeni na spletni strani EZS.
