9. september 2025 – Na seji skupščine GZS so člani razpravljali o novem 10-letnem gospodarskem programu “Made in Slovenia 2035”, se seznanili z rezultati aktivnosti GZS ter potrdili plan dela za leto 2026.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na skupščini dejala, da »Slovenija nima svojega Maria Draghija, da bi nastavil ogledalo in streznil odločevalce v državi. Zato je GZS pripravil program Made in Slovenia 2035, saj gospodarstvo ve, v katero smer mora iti Slovenija in kaj moramo storiti za konkurenčni razvoj do leta 2035.« Ob tem je izrazila začudenje: »Slovenija je nedavno sprejela 10-letno strategijo za socialno ekonomijo, kar je vsekakor dobro. A obenem je zaskrbljujoče, da vlada ni sprejela strategije za razvoj celotnega slovenskega gospodarstva in vseh ključnih gospodarskih panog Slovenije.« Ob tem je povedala, da vodstvo GZS intenzivno predstavlja program vsem političnim strankam tako vladnim, opozicijskim kot izven parlamentarnim s ciljem, da bi stranke ukrepe in usmeritve v Made in Slovenia 2035 v največji možni meri vključile v svoje politične in nato vladni program dela.
Program “Made in Slovenia 2035” predvideva strateške usmeritve razvoja za 8 gospodarskih področij, ter 88 ukrepov na devetih ključnih področjih poslovnega okolja – od davčne politike, energetske konkurenčnosti, dostopa do financiranja, mednarodne konkurenčnosti, učinkovitosti države, znanosti in inovacij, digitalizacije, kadrov, do podpore start-upom in tehnološkim podjetjem.
Skladno z načrtom bi program do leta 2035 sprožil za več kot 19 milijard evrov novih investicij, predvsem iz gospodarstva, in poskrbel za ohranitev oziroma ustvarjanje približno 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Po oceni analitikov GZS bi uvedba ukrepov lahko do leta 2035 povečala gospodarsko rast Slovenije — z dodatkom približno 2 % realne rasti BDP na leto in s tem znatno dvignila konkurenčnost ter dodano vrednost v gospodarstvu. Skupščina je ob tem potrdila tudi operativni plan GZS za 2026, ki med prioritetami vključuje ukrepe na področju socialnega dialoga, prilagoditve izobraževanja potrebam gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir, pospešeno internacionalizacijo ter podporo inovacijam, raziskavam, digitalizaciji in zeleni preobrazbi.
