Podjetja in GZS podpirajo redno letno usklajevanje minimalne plače z namenom ohranjanja njene realne vrednosti. Odločno pa nasprotujejo dvigu minimalne plače na 1.000 evrov neto s 1. januarjem 2026, kot je to javno in mimo socialnega dialoga napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pred božično-novoletnimi prazniki.
GZS podpira usklajevanje minimalne plače z višino letne inflacije, ki se uporablja tudi za usklajevanje nekaterih drugih prejemkov oziroma oz. da se poišče formula na podlagi objektivnih podatkov, ki nam jih daje na razpolago SURS in ne na podlagi anketnega načina, ki je podvržen precejšnji meri subjektivnosti. GZS prav zato pozdravlja tudi stališče predsednika vlade, da je treba zakon o minimalni plači spremeniti in kot osnovo za letno prilagoditev uporabljati uradne podatke o rasti življenjskih stroškov SURS. Nujna je tudi seznanitev podjetij z novo višino minimalne plače že v fazi načrtovanja poslovnega leta in ne šele ob začetku tekočega leta.
Minimalna plača predstavlja osnovo celotnega plačnega sistema v podjetjih, zato bi pretiran dvig povzročil pritisk na rast vseh ostalih plač, povečal izenačevanje plač, zmanjšal motivacijo zaposlenih, negativno vplival na produktivnost in sprožil resne motnje v gospodarstvu, vključno z ogrožanjem delovnih mest v podjetjih, ki že poslujejo v zahtevnih razmerah.
Uradni podatki ministrstva kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za približno 17,5 odstotka, minimalna plača pa se je v istem obdobju zvišala že za 18,9 odstotka, kar pomeni, da je bila realno že več kot usklajena. Predlagan skok, ki pomeni več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače, ni podprt z gibanjem življenjskih stroškov, kot jih je zaznal SURS in presega finančne zmožnosti številnih podjetij.
Med letoma 2023 in 2026 se je sicer skupna davčna in prispevčna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Najbolj so bili prizadeti prav zaposleni z minimalno plačo, ki so zaradi davkov in prispevkov, vključno z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, v treh letih izgubili približno 2.100 evrov neto.Neto minimalna plača za leto 2025 je bila določena na 930 evrov. V začetku leta 2026 po dodatnih obremenitvah plač s strani vlade znaša zgolj še 887 evrov. Tako je torej v enem letu dejansko nižja za 43 evrov mesečno oz. za 4,8 %, kar pomeni, da se je neto dohodek zaposlenega z minimalno plačo na letnem nivoju znižal za 516 evrov.
