V aktualni pomladanski napovedi je GZS znižala oceno gospodarske rasti za leto 2026 na 2,0 % (z 2,4 %). Pričakuje višjo, okoli 3,1-odstotno povprečno inflacijo (prej: 2,3-odstotno). Zaradi hitrega dviga cen energentov, drugih surovin in stroškov dela bo izvoz ostal šibek, na trgu dela pa naj bi se število delovno mest ohranilo, predvsem na račun dviga zaposlovanja v sektorju država.

Okoliščine poslovanja slovenskega zasebnega sektorja so se od začetka marca bistveno zaostrile. Dvig cen fosilnih goriv in vrste surovin vplivajo na ponovni pojav negativnih cenovnih škarij – ko nabavne cene rastejo hitreje kot prodajne. To pomeni za slovenska podjetja nižjo bruto maržo na izvoznih trgih, za gospodinjstva manjšo kupno moč in za državo večjo potrebo, da uporabi ukrepe za blažitev teh razmer. Prav zaradi sedanjih razmer je toliko pomembneje, da se vlada čim prej vzpostavi in pripravi celovit sveženj ukrepov. Prvi korak v smeri razbremenjevanja gospodarstva, izboljševanja konkurenčnosti in pomoči ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov, je tudi interventni zakon, ki so ga predlagale nekatere parlamentarne stranke, ki pa v petek ni bil obravnavan na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Vendar je za razvojni preboj potrebno mnogo več.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Potrebujemo kratkoročne in srednjeročne spremembe – takšne, kot jih je GZS že predlagala – od davčne razbremenitve podjetij in zaposlenih, razbremenitev podjetij pri nadomestilih zaradi absentizma, učinkovitejšega zaposlovanja kadrov iz tujine do digitalizacije podjetij ter sistematičnega vključevanja računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem. Pomembna je tudi podpora raziskavam, razvoju in inovacijam ter spodbujanje inovacijsko-investicijskega cikla podjetij, ki je trenutno na zelo nizki ravni. Investicije so osrednji mehanizem rasti produktivnosti. Slovenija ima realni potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, kar bo krepilo blaginjo vseh.«

GZS je zaradi zaostrenih razmer na energetskih in surovinskih trgih posodobila makroekonomske napovedi za obdobje 2026-2028.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS: »Oceno rasti BDP za leto 2026 po osnovnem scenariju smo znižali na 2,0 %, pri čemer napoved predpostavlja povišane cene energentov vse do tretjega četrtletja. Hkrati smo zvišali oceno povprečne rasti cen na okoli 3,1 % v letu 2026, z upočasnitvijo rasti na 2,8 % v 2027 in 2,5 % v 2028; v izračunih so upoštevani učinki blaženja cen energentov, ne pa tudi znižanja reguliranega dela cene hrane.«

Povprečna cena nafte brent naj bi v letu 2026 znašala okoli 92 USD za sod in okoli 80 USD v 2027. Realna rast izvoza naj bi bila v letu 2026 šibka (2,2 %) in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev, manj pa iz blaga. Rast izvoza blaga naj bi bila zaradi višjih proizvodnih cen  vseeno pozitivna, pri 2,8 %.

Ivanc izpostavlja, da visok dvig stroškov dela v zasebnem sektorju v zadnjih šestih letih (+44 %), ki je še enkrat hitrejši kot v EU-27 (+23 %), in prepočasen dvig produktivnosti slabšata konkurenčnost v predelovalnih dejavnostih ter povečujeta tveganja selitve dela proizvodnje v stroškovno ugodnejša okolja. To je še toliko bolj možno, če je poslovna odločitev v rokah regionalnih multinacionalk, ki že imajo proste proizvodne kapacitete v regiji. Posledično v predelovalnih dejavnosti ne pričakuje preobrata v zaposlovanju, kot je to še veljalo v lanski jesenski oceni. To pomeni, da bo skupno število delovnih mest večinoma ostalo enako, hkrati pa se bo povečeval delež tujih državljanov med zaposlenimi, čeprav bo zaposlovanje v nekaterih storitvah in v javnem sektorju še naprej raslo. V 2027 pričakuje upočasnitev gospodarske rasti na 1,8 %, predvsem zaradi šibkejše dinamike investicij v razmerah negotovosti pri dobavah in naročilih, ob nekoliko višji rasti državne potrošnje.

V scenariju za naslednja tri leta GZS pričakuje razpon rasti BDP med 1,7 % po pesimističnem in 2,2 % po optimističnem scenariju. Razpon te ocene odraža predvsem negotovosti, povezane s cenami fosilnih energentov, stroški dela, produktivnostjo ter negotovostjo v mednarodnem okolju.