Proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO) je ključen mehanizem za učinkovitejše ravnanje z izdelki in njihovimi odpadki. Slovensko gospodarstvo za uspešen prehod v bolj krožno in konkurenčno okolje potrebuje jasna pravila, predvidljive pogoje poslovanja ter pravično in sorazmerno porazdelitev stroškov, so se strinjali udeleženci Okoljskega dneva gospodarstva. PRO podpira načelo ‘onesnaževalec plača’, ki pa mora biti pravično in sorazmerno glede na dejanski prispevek proizvajalca k onesnaževanju. Ne sme se zanemariti vpliv kupcev in potrošnikov. Podelili smo tudi nagrado za okoljskega menedžerja 2026, ki jo je prejela Tamara Ćetković, globalna direktorica za transformacije in trajnostni razvoj v podjetju Iskraemeco d.d. Nagrado za življenjsko delo je na pobudo Savinjsko-saleške gospodarske zbornice prejela Gabrijela Jelen iz BSH.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Okoljska zakonodaja ne sme biti le seznam vedno novih in dodatnih obveznosti, temveč razvojni okvir, ki spodbuja vlaganja v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo, energetsko učinkovitost in trajnostne inovacije. Za gospodarstvo je zato ključno, da okoljsko zakonodajo razumemo tudi kot del industrijske politike prihodnosti.«

Proizvajalčeva razširjena odgovornost postaja po njenih besedah osrednji mehanizem urejanja okoljskih vplivov izdelkov – od embalaže in elektronike do tekstila, kozmetike in zdravil. Pravila postajajo zahtevnejša, odgovornosti se širijo po celotni vrednostni verigi, podjetja pa se soočajo z več stroški, več podatkovnimi obveznostmi in več vprašanji glede izvedljivosti. Zeleni prehod bo uspešen samo, če bo temeljil na dialogu, predvidljivih pravilih in skupnem razumevanju, da sta varstvo okolja in konkurenčno gospodarstvo cilja, ki morata hoditi skupaj.

Z vidika krožnega gospodarstva je Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na GZS, izpostavila pomen enotnega evropskega trga tudi za odpadke in reciklirane materiale. Ocenila je, da Evropa hitro ustvarja odpadke, bistveno težje pa jih vrača v kroženje kot kakovostne sekundarne surovine, kar neposredno vpliva na konkurenčnost gospodarstva.

Andrej Brezavšček, partner v Odvetniški pisarni Brezavšček Žgavec, je izpostavil, da je Sodišče EU jasno opredelilo storitve PRO kot gospodarsko dejavnost. Po njegovi oceni monopolne ureditve pomenijo poseg v svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev, konkurenčno okolje pa je lahko pomemben vzvod za učinkovitejše reševanje okoljskih izzivov. »Naloga zakonodajalca je ustvariti prosti trg, ki bo usmerjen v  učinkovito reševanje okoljskih problemov. Kdor bo znal bolje in ceneje poskrbeti za odpadke, bo imel jutri konkurenčno prednost, lažji dostop do kapitala, večji ugled. In to je po mojem mnenju prava pot do krožnega gospodarstva.«

Matija Urankar, partner v Odvetniški družbi Urankar & Zupančič, je dejal, da za PRO kot gospodarska dejavnost veljajo pravila notranjega trga. Državni posegi morajo biti sorazmerni in utemeljeni; učinkovitejša pot do okoljskih ciljev je konkurenčen, reguliran trg, ki nagrajuje najboljše okoljske rezultate.

Predstavnik Ministrstva za okolje, podnebje in prostor, Matej Kovačič, je poudaril, da proizvajalci v novem okviru ne bodo več zgolj financerji, temveč aktivni soustvarjalci sistema PRO. Ocenil je, da se odgovornost začne že pri zasnovi embalaže, kar pomeni pomemben miselni premik v primerjavi z dosedanjo prakso.

Carmela Ciarliero iz evropskega združenja Cosmetics Europe – The Personal Care Association je izpostavila, da je načelo ‘onesnaževalec plača’ sprejemljivo in potrebno, a mora biti to plačilo pravično glede na onesnaženje, ki ga proizvajalec ustvari.

David Holobar iz Novartisa je dejal, da želi biti farmacevtska industrija del rešitve, vendar mora biti odgovornost za mikroonesnaževala pravično porazdeljena, saj gre za razpršen problem celotne družbe.

Udeleženci so si bili enotni, da nas čakajo novi izzivi pri vseh tokovih, povezanih s PRO. V prihodnje ne bo dovolj le ravnanje z odpadki, temveč bo treba upoštevati cel življenjski krog izdelkov. Ob tem so udeleženci opozorili, da bo Nova evropska uredba o embalaži podjetjem prinesla dodatne obveznosti, ki bodo vplivale na zasnovo izdelkov, stroške in organizacijo poslovanja.Na proizvajalce se bodo v naslednjih letih prenesli tudi stroški za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih plačujejo gospodinjstva na položnicah javnih služb. Pričakujejo, da bi imela embalaža, ki večkrat zaokroži, in jo je enostavno reciklirati, manjše stroške, povezane s PRO. Potrebujemo PRO 2.0, a ta mora biti usmerjen v prihodnost in ne v preteklost, so bili jasni, oz. kot je plastično dejal Igor Karlovits, (vodja oddelka za grafiko in embalažo na Inštitutu za celulozo in papir ter raziskovalec na Kemijskem Inštitutu), trajnostna embalaža ne pomeni iskanja popolnega materiala, temveč premišljeno zasnovo, prilagojeno zmogljivostim celotnega sistema. »Nehajmo žagati pot iz težav v nove težave in začnimo gojiti pot do rešitev,« je bil jasen.

Okoljska menedžerka 2026 postala Tamara Ćetković, globalna direktorica za transformacije in trajnostni razvoj v podjetju Iskraemeco d.d

Obrazložitev: Po mnenju komisije je naša letošnja nagrajenka povzdignila delo okoljskega trajnostnega  menedžerja na širši, mednarodni nivo. Tamara Ćetković je strateški vodja transformacij in trajnostnega razvoja z bogatimi izkušnjami na področju digitalne preobrazbe, agilnih pristopov in poslovne odličnosti. Njeno delo temelji na strateških in sistematičnih pristopih z vpeljavo principov ekodizajna v razvoj izdelkov, s sistematičnim zmanjševanjem vplivov skozi njihov celoten življenjski cikel ter z zunanjo presojo in objavo okoljskih deklaracij izdelkov, uvajanjem sistema za upravljanje energije Emsify, ki temelji na lastnih merilnikih in programski rešitvi ter omogoča napredno spremljanje in optimizacijo porabe energije ter sistematičnem spremljanju in zniževanju emisij CO₂, ter investicij v obnovljive vire energije. Zasluga gospe Ćetković je, da je Iskraemeco prejelo Platinasto medaljo EcoVadis, prestižno priznanje za trajnost in ESG, podeljeno je le najboljšemu enemu odstotku vseh ocenjenih podjetij na svetu.

Na pobudo SŠGZ priznanje za življenjsko delo prejela Gabrijela Jelen iz BSH

Obrazložitev: Gabrijela Jelen svoje bogato znanje in izkušnje prenaša tudi na širše okolje izven podjetja, kjer je zaposlena. Aktivno sodeluje pri razvoju širšega strokovnega okolja na področju varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu. Dolgoletno sodelovanje ima z Gospodarsko zbornico Slovenije, strokovnimi združenji in SAŠA regijo. Svoje bogate izkušnje nesebično deli z drugimi podjetji, sodelavci in strokovnjaki, pomembno vlogo pa ima tudi pri širjenju okoljskega zavedanja med več kot 100 dobavitelji v Sloveniji.