Gospodarska zbornica Slovenije ob začetku delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v novem mandatu vlade poudarja, da mora socialni dialog znova postati osrednji prostor za oblikovanje razvojnih, gospodarskih in socialnih rešitev države. Slovenija potrebuje širok družbeni in politični konsenz glede ključnih razvojnih rešitev, ki bodo temeljile na podatkih, strokovnih argumentih in razumevanju dolgoročnih posledic za podjetja, zaposlene, javne finance in kakovost življenja ljudi.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je po seji ESS izpostavil: »Pričakujemo, da se bo socialni dialog ponovno vzpostavil kot prostor za oblikovanje razvojnih, gospodarskih in socialnih rešitev države. Slovenija potrebuje širši družbeni in politični konsenz o ključnih razvojnih usmeritvah, ki pa morajo biti podprte s strokovno argumentacijo in razumevanjem, kaj to dolgoročno pomeni tako za podjetja kot zaposlene, javne finance in ne nazadnje kakovost življenja ljudi. Poudaril bi, da uspešno gospodarstvo na eni strani in socialna varnost in kakovost življenja ljudi na drugi strani hodita z roko v roki.«
GZS pozdravlja zaveze v koalicijski pogodbi in današnje izjave predstavnikov vlade na seji Ekonomsko-socialnega sveta, da bodo delodajalci in sindikati v pripravo zakonodajnih rešitev vključeni že v zgodnjih fazah njihovega nastajanja ter da ESS ne bo zgolj prostor seznanjanja z že pripravljenimi zakonskimi predlogi. Prav zgodnje in vsebinsko vključevanje socialnih partnerjev je ključno za pripravo kakovostnih, strokovno utemeljenih in širše usklajenih rešitev. GZS zato od nove vlade pričakuje odprt, pravočasen in transparenten socialni dialog ter zakonodajne predloge, ki bodo temeljili na skrbni presoji njihovih učinkov na dolgoročno konkurenčnost gospodarstva, stroške poslovanja, investicijsko sposobnost podjetij in delovna mesta.
Ključ do uspešnega socialnega dialoga ni zgolj pravočasna obravnava zakonodajnih predlogov, temveč njihovo dejansko sooblikovanje. ESS mora biti prostor, kjer se argumenti soočijo že v fazi priprave rešitev in ne šele tik pred njihovim sprejemom.
GZS bo tudi v novem mandatu socialnega dialoga aktivno in konstruktivno sodelovala z znanjem, podatki in konkretnimi izkušnjami podjetij v vseh gospodarskih panogah in regijah ter prispevala konkretne predloge rešitev. GZS ob tem poudarja, da so gospodarstvo in podjetniki skupaj s strokovnjaki že oblikovali predloge za prihodnji desetletni gospodarski razvoj Slovenije v programu »Made in Slovenia 2035«, ki je lahko dobra podlaga za oblikovanje ukrepov in rešitev.
Predstavniki GZS so danes med drugim opozorili, da se Slovenija z razvojnega vidika ne premika dovolj hitro. V mednarodnih primerjavah na področjih konkurenčnosti, poslovnega okolja, produktivnosti, inovativnosti in digitalizacije ne napreduje v primerjavi z drugimi razvitimi državami. Tudi domače institucije, med njimi UMAR, in drugi slovenski strokovnjaki opozarjajo, da sedanji model zagotavljanja kakovosti življenja dolgoročno ne bo vzdržen, če država ne bo odločneje podprla razvoja, povečala učinkovitosti javne porabe ter zmanjšala obremenitve prebivalstva in gospodarstva.
Čas je za spremembe poslovnega okolja, ki bodo omogočile hitrejši razvoj gospodarstva in vseh regij Slovenije. Politične rešitve in spremembe pa bodo sprejemljive in izvedljive le, če jih bomo oblikovali skupaj, v dialogu z dovolj širokim soglasjem med vlado, delodajalci in sindikati.
Uspešno gospodarstvo in socialna varnost nista nasprotji, temveč se medsebojno dopolnjujeta. Brez konkurenčnih in uspešnih podjetij ni investicij in nadaljnjega razvoja, posledično ni stabilnih delovnih mest, višjih plač in zadovoljnih zaposlenih, predvsem pa je tudi manj javnih virov za kakovostne storitve države in socialno varnost.
