Člani Upravnega odbora GZS so na seji z državnima sekretarjema razpravljali o ukrepih za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Pozdravili so premik vlade k tesnejšemu dialogu z gospodarstvom in prve razvojne ukrepe, hkrati pa poudarili, da so za hitrejšo rast in višjo produktivnost zdaj potrebni konkretni izvedbeni koraki. Med prioritetami so med drugim izpostavili razbremenitev dela, odpravo administrativnih ovir, učinkovitejše zaposlovanje tujih delavcev, spodbujanje investicij ter pripravo nacionalnega načrta za razvoj gospodarstva.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka: “Prvi vladni ukrepi gredo v pravo smer, vendar je sedaj treba preiti k dejanjem. Ključno se nam zdi čimprej sistematično priti do konkretnih ukrepov za razbremenitev dela, zmanjšanje birokracije in pospešitev postopkov države (dovoljenja, tujci, umeščanje v prostor), spodbuditev investicij v nove tehnologije ter vlaganja v raziskave in razvoj za višjo dodano vrednost ter nižje stroške energije.”
Med najbolj urgentnimi ukrepi je črtanje člena Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki dvojno sankcionira delodajalce, spremembe Zakona o dohodnini na področju problematike napotenih delavcev pri čezmejnem opravljanju storitev (povečanje deleža dohodka, ki se pri čezmejni napotitvi ne všteva v davčno osnovo, z 20 % na 60 %, odpravo omejitve 1.000 evrov mesečne davčne ugodnosti, odpravo nekaterih pogojev za koriščenje ugodnosti) ter nujnost rešitve aktualnega problema pri izdajanju potrdil A1 za državljane tretjih držav.
Koalicijska pogodba vsebuje pomembne zaveze za razvoj gospodarstva in s tem Slovenije in dobrobiti ljudi, vlada pa mora te zaveze sedaj opredeliti z jasnim izvedbenim načrtom po ministrstvih.
Slovenija potrebuje tudi Nacionalni načrt za razvoj gospodarstva, ki bo jasno opredeljeval razvoj ključnih panog v naslednjih letih in tudi potrebne ukrepe oz. spremembe poslovnega okolja, da bomo lahko naredili razvojni preboj.
Tibor Šimonka: „Vladi ni potrebno razmišljati, katere panoge in ukrepe potrebujemo za hitrejši razvoj Slovenije. Te smo jasno opredelili z gospodarstveniki in stroko v programu Made in Slovenia 2035. Sedaj je čas za sistematično delo, da bomo vidne spremembe prioritet pretvorimo v rezultate.”
Predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport sta s člani Upravnega odbora delila pogled na aktualne izzive gospodarskega okolja ter ključne usmeritve in načrtovane ukrepe Vlade RS na področju gospodarstva v tem in naslednjem letu.
Državni sekretar mag. Leon Korošec je poudaril, da mora Slovenija svojo konkurenčnost graditi na znanju, inovacijah, tehnološkem napredku ter lastnih izdelkih in blagovnih znamkah. Ključni cilj gospodarske politike mora biti višja produktivnost, saj ta omogoča rast dodane vrednosti, boljša delovna mesta in večjo blaginjo. Ob tem je izpostavil pomen stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja, ki podjetjem omogoča investiranje, rast in dolgoročno načrtovanje. Ministrstvo si zato prizadeva za zmanjševanje administrativnih in finančnih bremen, zlasti stroškov dela, hitrejše postopke ter pripravo predpisov, ki dosegajo svoj namen ob čim manjših obremenitvah za gospodarstvo. Pri oblikovanju ukrepov je pomemben odprt in neposreden dialog z gospodarstvom, saj država postavlja okvir, podjetja pa v njem ustvarjajo. Med ključnimi razvojnimi usmeritvami je tehnološki preskok slovenskega gospodarstva, ki vključuje digitalizacijo, avtomatizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco ter več vlaganj v raziskave in razvoj. Pomembno vlogo imajo tudi zagonska podjetja, ki znanje in inovativne ideje hitro spreminjajo v nove izdelke, storitve in poslovne modele. Zato jim je treba zagotoviti ustrezno podporno okolje, dostop do kapitala ter lažjo pot do mednarodnih trgov. Cilj ni zgolj uvajanje novih tehnologij, temveč njihova uporaba za razvoj lastnih rešitev, dvig produktivnosti in uspešnejši nastop slovenskih podjetij na svetovnih trgih. Nove priložnosti se odpirajo tudi na področju obrambnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo, kjer se oblikujejo pomembne evropske razvojne in industrijske verige. Državni sekretar je poudaril tudi pomen dostopa do razvojnega financiranja ter bolj ciljno usmerjene uporabe evropskih sredstev. Ta morajo podpirati projekte z dolgoročnimi učinki, višjo dodano vrednostjo in jasnim prispevkom h konkurenčnosti. Ministrstvo želi z zakonodajnimi razbremenitvami, razvojnimi finančnimi instrumenti in vključevanjem v evropske tehnološke projekte podjetjem odpreti pot do investicij, razvoja in uspeha na mednarodnih trgih.
Državni sekretar Štefan Kušar je izpostavil, da Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport pripravlja novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, katere osrednji cilj je prenos prenovljene evropske direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo. Predlagane rešitve prinašajo poenostavitev postopkov pri menjavi delodajalca oziroma delovnega mesta, prenos odločanja o soglasjih na Zavod RS za zaposlovanje, večjo prožnost pri sezonskem delu ter učinkovitejše varstvo pravic delavcev iz tretjih držav. Pomemben del novele je tudi na področju agencijskega zaposlovanja tujcev. In sicer gre predlog v smeri, da se zaposlovanje v tovrstnih agencijah v celoti sprosti. Cilj je omogočiti večjo uporabo registriranih delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, pri čemer morajo biti še naprej izpolnjeni vsi splošni pogoji za zakonito zaposlovanje tujcev in pogoji za opravljanje te dejavnosti. Socialni partnerji so na septembrski seji Ekonomsko-socialnega sveta ustanovili strokovni odbor za obravnavo predloga novele zakona. Prva seja strokovnega odbora je predvidena konec septembra. Hkrati na ministrstvu skupaj s predstavniki gospodarstva obravnavajo tudi možne izboljšave sistema čezmejnega izvajanja storitev in izdaje potrdil A1. Razprave so usmerjene v iskanje ustreznega ravnovesja med konkurenčnostjo slovenskih podjetij na evropskem trgu, učinkovitim nadzorom ter zagotavljanjem spoštovanja pravic delavcev. Cilj ostaja ohranitev preglednega in predvidljivega sistema, ki omogoča zakonito napotovanje delavcev v tujino ter hkrati preprečuje zlorabe.
Stališče do interventnega zakona
Glede na novico o zadostnem številu zbranih podpisov za izvedbo referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je Šimonka po seji UO GZS ponovil že večkrat javno predstavljeno stališče GZS, da ta pomeni korak v pravo smer, ki prinaša ukrepe za ljudi in podjetja.
Tibor Šimonka: »Na morebitnem referendumu bomo državljani odločali o tem, ali želimo v Sloveniji izboljšati pogoje za delo, podjetništvo in razvoj in s tem za boljše pogoje za življenje vseh. Vsi se moramo zavedati: če bomo ta zakon zavrnili, vlada ne bo mogla uveljaviti nobenih pomembnih sprememb s področij davčnih olajšav, zdravstva, pokojnin in dela v prid državljanom vsaj leto dni. Če bomo zakon uveljavili, lahko naknadno določene stvari še vedno izboljšujemo.«
