»Letošnja nadgrajena kadrovska analiza je pokazala, da se ob okoli 11.600 zaposlenih v 33 članicah EZS v naslednjih štirih letih do leta 2030 pričakuje okoli 1.600 upokojitev in približno 2.100 novih zaposlitev. To pomeni, da bo slovenska energetska panoga v naslednjih letih zmerno rasla (neto 4 %). Obenem smo ugotovili, da bo panoga rasla neenakomerno – rast je močno odvisna od posameznih velikih delodajalcev, medtem ko bo večina podjetij zaposlovala predvsem za nadomeščanje upokojitev,« je rezultate povzela izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak.

UO EZS ugotavlja, da se polovica (50 %) novih zaposlitev pričakuje na ravni do vključno srednje stopnje (1.–5. raven), druga polovica (50 %) pa na višješolski ravni in višje. UO EZS ugotavlja tudi, da med strokovnimi profili pri novih zaposlitvah prevladujejo elektrotehnika (29 %), strojništvo (13 %) in ekonomija (7 %). UO EZS zato izpostavlja, da je treba ob napovedih po iskanju izrazito tehničnih poklicev v sektor pritegniti tudi zadostne družboslovne profile.

Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak: »UO EZS ponovno izpostavlja, da je energetski prehod predvsem kadrovski projekt – vodili ga bodo usposobljeni kadri, ki morajo znati mlajše strokovnjake pritegniti za delo v energetiki in jih v sektorju tudi zadržati. Prav tako je treba nameniti dodatno pozornost komuniciranju številnih vidikov v povezavi z energetiko. Interdisciplinarni pristop je torej nuja.«

UO EZS ocenjuje, da bo zato potrebno nadaljnje povezovanje energetskih družb, izobraževalnega sistema in države ter sistematično vlaganje v privabljanje, razvoj in ohranjanje kadrov ter prenos znanja med generacijami. V nasprotnem primeru lahko pomanjkanje kvalificiranih delavcev privede tudi do upočasnjenega napredka energetskega prehoda.

Vir: EZS.