Analitika GZS v jesenski gospodarski napovedi izboljšuje oceno letošnje gospodarske rasti Slovenije na 3,3 odstotka. K višji rasti prispevajo predvsem močan investicijski cikel, okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza ter še naprej razmeroma ugodne razmere na trgu dela. Hkrati GZS opozarja, da bodo prihodnje leto višji stroški energije in financiranja predstavljali pomemben izziv za podjetja.

Po treh letih stagnacije se letos krepi industrijska proizvodnja, izboljšujejo pa se tudi izvozni obeti. Analitska služba GZS ocenjuje, da slovensko gospodarstvo ponovno pridobiva razvojni zagon, pri čemer osrednjo vlogo igrajo investicije v gradbene objekte, transportno opremo, določene proizvodne zmogljivosti ter raziskave in razvoj. Investicije v osnovna sredstva naj bi letos realno porasle za 8 odstotkov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, kjer se vodilni indikatorji povpraševanja postopoma izboljšujejo.«

Ob tem opozarja, da v 2027 pričakuje stagnacijo celotnih investicij, saj zaključek večjih gradbenih projektov in višje obrestne mere ne bodo ugodno vplivali na gradbeno dinamiko.

V sektorju država naj bi letos delalo 4.000 več zaposlenih (zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, javna uprava in obramba), medtem ko naj bi v zasebnem sektorju upadlo za 5.000 (predelovalne dejavnosti, trgovina ipd.). Podobni trendi naj bi se nadaljevali v naslednjih dveh letih, vendar z manjšo intenziteto. Delež tujcev med delovno aktivnimi pa naj bi še naprej naraščal.

Gospodarska napoved za prihodnje leto sicer ostaja sorazmerno optimistična. Analitika GZS za leto 2027 napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač se bo sicer umirjala, vendar bo še naprej presegala pet odstotkov.

Pomembno tveganje predstavljajo predvsem višje cene energentov in surovin ter dražje zadolževanje podjetij. Posebej izpostavljena bodo energetsko intenzivna podjetja, ki za prihodnje leto še niso zakupila energentov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Največ negotovosti vidimo v prvi polovici leta 2027. Rast cen zemeljskega plina in električne energije bo povečala stroške poslovanja, kar lahko vpliva na slabšo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato je za podjetja pravočasno upravljanje energetskih tveganj pomembnejše kot kadarkoli prej.«

Med tveganji za nižjo gospodarsko rast GZS izpostavlja še rast cen surovin, zlasti aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije, rast stroškov dela ter nejasne usmeritve ekonomske politike, ki niha med potrebo po javnofinančni konsolidaciji in predlogi za široko osnovano znižanje davkov. Na drugi strani bi lahko k višji gospodarski aktivnosti prispevali zmanjšanje geopolitičnih tveganj in odprava ozkih grl v pomorskem prometu zaradi situacije na Bližnjem vzhodu, na domačem trgu pa predvsem ugodnejša davčna politika. Tako bi znižanje dohodninske obremenitve, skladno z usmeritvami interventnega zakona, lahko spodbudilo potrošnjo gospodinjstev in dodatno izboljšalo razpoloženje potrošnikov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Na GZS podpiramo številne predloge v interventnem zakonu, še posebej uvedbo razvojne kapice. Številni drugi ukrepi blažijo rast cen za potrošnike in povečujejo motivacijo zaposlenih za ohranjanje delovne aktivnosti. Ravno zato bomo interventni zakon v referendumski kampanji aktivno podprli.«

Po sprejemu interventnega zakona gospodarstvo pričakuje sistematičen pristop k spremembam na ključnih področjih, ki bodo omogočila hitrejši razvoj podjetij in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Med prioritetami je tako izpostavila hitrejšo presojo kompleksnih postopkov, kot so okoljevarstvena in gradbena dovoljenja, konkurenčne cene električne energije za velike poslovne porabnike ter posebne ukrepe, ki bodo namenjeni hitro-rastočim start-upom in scale-upom, kot so uvedba vitke družbe, ugodnejša obdavčitev opcij in implementacija Slovenske startup strategije. GZS sodeluje v Strateškem svetu za gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal :»Pričakujem, da bomo skupaj tudi z drugimi člani sveta čimprej oblikovali ukrepe in izboljšave poslovnega okolja, ki bodo imeli pozitiven učinek; nato pa da se skupaj z ministrstvi sistematično lotimo njihove implementacije. Vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona.«

V programu Made in Slovenia 2035 je GZS jasno predstavila strateške usmeritve za razvoj ključnih panog in ukrepe za bolj razvojno poslovno okolje: od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja, energetike, kadrov itd., s katerimi lahko dosežemo višjo gospodarsko rast in razvoj.