V času hitrih geopolitičnih in gospodarskih sprememb Slovenija na vse zunanje dejavnike ne more vplivati, lahko pa doma zagotovi pogoje, zaradi katerih bo gospodarstvo bolj konkurenčno tudi na mednarodnih trgih, podjetja pa bodo lahko vlagala, rasla in ustvarjala kakovostna delovna mesta. Zato se je na Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), več kot 500 udeležencev strinjalo, da Slovenija potrebuje predvidljivo, konkurenčno in razvojno naravnano poslovno okolje ter hitrejše odločitve države za razvoj. Prvi korak v smeri razvoja Slovenije bo zakonodajni referendum, kjer se bomo odločali o tem, ali želimo v Sloveniji narediti prvi korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse. Predsednik GZS Tibor Šimonka, vidi vizijo Slovenije kot države priložnosti v tem, da si »postavimo cilj, vreden našega znanja in sposobnosti: Slovenijo, v kateri bodo ljudje, predvsem mladi, videli prihodnost in si jo upali graditi. Za takšno Slovenijo se splača tvegati, vlagati in sodelovati.«

Predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril, da se slovensko gospodarstvo v zaostrenih geopolitičnih razmerah sooča z visokimi stroški energije, ki zmanjšujejo njegovo konkurenčnost.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Slovenija kot tretja najbolj industrializirana država Evrope z močno industrijo materialov le stežka konkurira tekmecem z nižjimi cenami energentov že na evropskem, kaj šele svetovnem trgu. Konkurenčna in zanesljiva oskrba mora zato postati ena osrednjih gospodarskih prioritet, energetska varnost pa strateška prioriteta naše države.«

Ob tem je opozoril tudi na predolge postopke umeščanja investicij v prostor: »Če za dovoljenje potrebujemo desetletje, ne varujemo prihodnosti. Zamujamo jo.« Po njegovih besedah mora država bistveno pospešiti postopke in zagotoviti pogoje za konkurenčno poslovanje industrije, ki ustvarja pomemben del slovenske dodane vrednosti. Pozdravil je napovedi vlade o hitrejšem odločanju in odpravljanju administrativnih ovir, odločen premik pa pričakuje tudi na ravni Evropske unije. Poudaril je, da odgovornost za razvoj ni le na strani politike. »Drznost, ki jo pričakujemo od države, moramo pokazati tudi pri lastnih odločitvah,« je dejal in gospodarstvenike pozval k vlaganjem v razvoj, inovacije in znanje ter sodelovanje z znanostjo.

Predsednik Vlade RS Janez Janša je v pogovoru povedal, da pogoji za stabilno poslovno okolje niso nekaj, kar bi morali na novo odkrivati. Slovenija je ena od 27 držav članic EU, zato ima na voljo širok nabor dobrih praks, iz katerih pa po njegovih besedah doslej ni dovolj črpala. Kot enega od ukrepov za večjo stabilnost je izpostavil uvedbo davčnega sidra v ustavo, ki bi določilo oziroma omejilo delež obremenitve prebivalstva in gospodarstva. Za takšno rešitev trenutno ni potrebne dvotretjinske večine. Drugi pomemben korak vidi v večji politični stabilnosti, ki bi jo po njegovem lahko dosegli tudi s spremembo volilnega sistema v večinskega ali kombiniranega. Ob tem je gospodarstvenike pozval k aktivnejšemu sodelovanju v javni razpravi. Ocenil je, da ima gospodarstvo precejšnjo realno moč, ki pa se v javnosti ne odraža dovolj. Poudaril je tudi pomen odkrite razprave o stanju v državi in konkurenčnosti. Kot temelj blaginje prebivalstva je izpostavil gospodarsko rast.

Glede zakona za razvoj Slovenije je poudaril, da ga sam ne razume kot interventni, ampak kot razvojni zakon. Po njegovih besedah ne gre zgolj za posamezne ukrepe, temveč za vprašanje razvojne smeri države. Slovenija ne bo konkurenčna, če ne bo znala prepoznati in samozavestno izpostaviti tistega, kar je uspešno in dobro. Posebej se je dotaknil obdavčitve dela in razvojne kapice. Po njegovih besedah je treba javnosti jasno predstaviti posledice posameznih rešitev, tudi z vidika možnosti, da mladi po končanem izobraževanju dobijo kakovostno in dobro plačano delo v Sloveniji, namesto da znanje in dodano vrednost ustvarjajo v tujini.

Glede cen energije je dejal, da mora Evropa uporabiti razpoložljive ukrepe za zagotavljanje znosnih cen energentov. Opozoril je, da Evropa ni energetsko samozadostna in zato ne more vplivati na vse zunanje dejavnike, med drugim na dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Zeleni prehod je po njegovem za Evropo dolgoročno pomemben prav zaradi zmanjševanja odvisnosti od drugih, pri čemer je izpostavil tudi vlogo jedrske energije. Ocenil je, da lahko visoke cene energije evropski gospodarski položaj pomembno poslabšajo, vendar ga same po sebi ne bodo uničile.

Evropa pod izjemnimi pritiski. Za Slovenijo priložnosti tako znotraj Evrope kot širše.

Glavna ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) dr. Beata Javorcik: »Visoki stroški energije, negotovost v mednarodni trgovini in staranje prebivalstva: Slovenija se sooča z enakim trojnim izzivom kot preostala Evropska unija. Rešitve bodo zahtevale čas, zato moramo ukrepati že danes,« je bila jasna

»Indija je priložnost, kakršna se Sloveniji ponudi le enkrat v generaciji, da si zagotovi rast in blaginjo za prihodnja desetletja. Ni le najhitreje rastoče veliko gospodarstvo, ogromen in vse večji trg za slovenske izdelke ter vir kakovostnega in cenovno dostopnega uvoza, temveč tudi zaupanja vreden partner na področju raziskav in razvoja, inovacij ter naložb. Obsežen bazen izobraženih in nadarjenih kadrov v Indiji lahko močno okrepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, velikost indijskega trga pa lahko slovenske tehnologije in inovacije ponese na svetovno raven. Slovenijo vabim, naj izkoristi priložnosti, ki jih ponuja Indija,« je dejal Amit Narang, veleposlanik Indije v Sloveniji.

Udeležence je nagovoril tudi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Češke republike Petr Macinka. Meni, da lahko obe državi skupaj okrepita svoj glas v evropski gospodarski razpravi ter si prizadevata za dostopnejšo energijo, enostavnejšo evropsko zakonodajo, resnično delujoč enotni trg in industrijsko politiko, ki upošteva gospodarsko realnost. Izrazil je prepričanje, da si moramo prizadevati za Evropo, ki bo sposobna ustvarjati novo blaginjo za prihodnje generacije. »Evropa ima še vedno ogromen potencial. Imamo nadarjene ljudi, bogate industrijske izkušnje, znanstveno odličnost in enega največjih skupnih trgov na svetu. Ni nujno, da bo naša prihodnost zgodba o gospodarskem nazadovanju. Verjamem, da lahko Češka republika in Slovenija s skupnimi prizadevanji pomembno prispevata k uresničitvi teh ciljev,« je dodal.

Gospodarstveniki o stabilnosti in razvojni preboj slovenskega gospodarstva

Mateja Lavrič (RRC) je opozorila na skrito ceno dolgotrajne negotovosti, zaradi katere podjetja podobno kot ljudje preidejo v ‘način preživetja’: postanejo previdnejša, odlašajo z odločitvami in se težje odločajo za tveganje, ki je nujno za inovacije. Podjetja po njenih besedah ne potrebujejo sveta brez sprememb, temveč občutek smeri in stabilnosti. Prav zato je sodelovala pri programu Made in Slovenia 2035, saj verjame, »da se lahko kot država dogovorimo o ključnih razvojnih usmeritvah, ki bodo veljale dlje od enega mandata.« Inovacije ne nastajajo iz strahu, temveč iz poguma. »Če želimo bolj zdrava podjetja, moramo ustvariti bolj zdravo poslovno okolje, v katerem lahko podjetja sprejemajo pogumne odločitve, ker vedo, da se pravila igre ne spreminjajo vsakih nekaj let,« je bila jasna.

Dr. Aleš Ugovšek (M Sore) je stabilnost ponazoril z izkušnjo podjetja ob izpadu digitalne infrastrukture. Poudaril je, da prava odpornost ne temelji na herojskem reševanju težav v zadnjem trenutku, temveč na njihovem pravočasnem predvidevanju in preventivnem ukrepanju. Enako po njegovem velja za državo: stabilno poslovno okolje ne pomeni, da se razmere ali zakonodaja ne spreminjajo, temveč da imajo podjetja jasna pravila, predvidljive pogoje in dolgoročno razvojno usmeritev. »Največja konkurenčna prednost držav in podjetij ni hitrost reševanja problemov, ampak sposobnost, da probleme opazimo dovolj zgodaj, da jih sploh ni treba reševati.« Slovenija zato po njegovem potrebuje enotno, dolgoročno in stabilno vizijo, ki presega posamezne politične mandate in podjetjem omogoča, da vedo, na kakšno poslovno okolje lahko računajo čez pet, deset ali petnajst let. »Gospodarstvo pri tem ne stoji nasproti državi. Ravno nasprotno – gospodarstvo državi ponuja roko.«

Marta Kelvišar (Adria Dom) je opozorila, da so ob ohlajanju trgov predvidljivost zakonodaje, davčno okolje in hitrost odločanja še pomembnejši, saj neposredno vplivajo na ceno, investicije in sposobnost podjetij, da tekmujejo na mednarodnih trgih. Zato, kot pravi, »potrebujemo stabilnost. Od Slovenije si želimo sidro, nekaj trdnega, na kar se lahko zanesemo, ko je svet okoli nas nepredvidljiv. Stabilnost ni politični slogan, ampak številka na naši ponudbi. Je tisto, kar nam omogoča vlagati v ljudi, znanje in razvoj.« Ob tem je poudarila, da mora Slovenija izboljšati tudi pogoje za razvoj manj razvitih regij, z boljšo infrastrukturo, davčnimi razbremenitvami in manj birokracije. Gre za ukrep iz programa Made in Slovenia 2035, zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Cilj po njenih besedah ni življenje od pomoči, temveč pogoji, da lahko ustvarjajo, kar zadržuje tudi mlade. Sporočilo je sklenila s pozivom k dolgoročni razvojni viziji države: podjetja namreč investirajo za desetletje in ne za en mandat, zato tudi od države potrebujejo dolgoročen pogled: »Gospodarstvo in država nista tekmeca. Sta ista ladja in potrebujeta isto sidro. Naj bo Slovenija naše sidro.«

Za dr. Simona Rečnika (Lek, član skupine Sandoz) stabilnost ni odsotnost sprememb, temveč predvidljivost smeri. Ob tem je poudaril, da odgovornost za razvoj ni samo na strani države. Podjetja morajo prispevati svoj del, povezan s samozavestjo, ambicioznostjo, vztrajnostjo, partnerstvi in odgovornostjo za rezultat. »Velike zgodbe ne nastanejo iz upravičenosti do podpore. Nastanejo, ko podporo upravičimo z izpolnjenimi obljubami.« Slovenija se mora po njegovem mnenju kot majhna država odločiti, na katerih področjih želi biti med najboljšimi v svetu, ter pri teh odločitvah vztrajati več desetletij. Ob tem mora okoli izbranih področij graditi centre vrhunskega znanja — in ne samo v Ljubljani. »Strategija brez ljudi ostane dokument. Made in Slovenia 2035 to že pove: vpisna mesta tam, kjer jih izbrana področja potrebujejo, in pogoji, da znanje ostane tu.« Njegovo sklepno sporočilo je bilo jasno: »Ne vemo, kakšen bo svet leta 2035. Slovenija pa lahko ve, kam gre.«

Pogled, kako naprej

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo, da je 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035 prepoznan kot pomembna podlaga za pripravo razvojne politike nove vlade za pripravo politike razvoja tako gospodarstva kot Slovenije na nacionalni ravni ter da je velik del njegovih ukrepov vključen v koalicijsko pogodbo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Danes torej vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona in moramo začeti sistematično izboljševati poslovno okolje. Prvi korak v tej smeri interventni zakon za razvoj Slovenije, kjer se bo GZS vključila v referendumsko kampanjo in zakon podprla.«

Ob tem je jasno izpostavila, da je GZS bila in ostaja neodvisna in nepolitična organizacija, ki ukrepe države presoja po njihovem vplivu na poslovno okolje, podjetja, zaposlene in razvoj Slovenije – ne po tem, kdo jih predlaga. Vedno bo pohvalila dobre rešitve, a bo tudi konstruktivno kritična, ko je to potrebno – za dobro gospodarstva, podjetništva in nenazadnje Slovenije. Kot simbolno zavezo k sodelovanju in skupnemu uresničevanju stabilnega in razvojnega poslovnega okolja v tem mandatu je ministru Logarju kot resornemu ministru gospodarstva izročila 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035.

Minister za gospodarstvo, delo in šport dr. Anže Logar je poudaril, da mora Slovenija iz obdobja nestabilnosti preiti v stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje. Po njegovih besedah je smer sprememb jasno začrtana v koalicijski pogodbi, ki vsebuje 19 konkretnih nalog, velik del teh pa je zajet tudi v gospodarskem programu Made in Slovenia 2035. Izrazil je željo, da bi program postal tudi merilo, po katerem bo gospodarstvo spremljalo in ocenjevalo uresničevanje zavez vlade. Zdaj je čas za zdravorazumske ukrepe, ki bodo omogočili oblikovanje konkurenčnega in razvojno naravnanega poslovnega okolja. »Imamo ozko okno priložnosti, ko lahko to naredimo,« je dejal in ob prejemu programa Made in Slovenia 2035 poudaril, da se številni ukrepi iz programa odražajo tudi v razvojnem zakonu. Gospodarstvo je ob tem pozval k sodelovanju pri ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Smo na točki, ko moramo Slovenke in Slovenci stopiti skupaj in se odločiti, ali si želimo jutri zbuditi v državi priložnosti, v kateri bodo mladi ostajali v Sloveniji in si tukaj ustvarjali prihodnost za svoje družine, kjer se bodo podjetja razvijala in rastla, zaposleni pa bodo imeli boljše službe, kjer bodo upokojenci imeli zagotovljene dostojne pokojnine in v kateri bo država zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostne javne storitve in poskrbela za socialno šibke. Odgovornost za to odločitev, je na vsakem izmed nas.«

Fotogalerija