Na 29. Dnevu slovenskega papirništva pod naslovom ‘Naslednja stran papirja’ so predstavniki gospodarstva, stroke in razvojnih institucij razpravljali o odločitvah, ki bodo zaznamovale prihodnost papirne in papirno predelovalne industrije. Izpostavili so, da bo prihodnost panoge odvisna od obvladovanja stroškov energije, produktivnosti, tehnološkega razvoja ter rešitev z višjo dodano vrednostjo. Dogodek je organiziralo GZS-Združenje papirne in papirno predelovalne industrije.
Evropska industrija celuloze in papirja vstopa v odločilno obdobje preobrazbe. Demografski premiki, nove potrošniške navade in digitalizacija spreminjajo povpraševanje, hkrati pa panogo zaznamujejo kompleksnejša regulativa, dražji energija, surovine, delo in kapital ter ostrejša globalna konkurenca. Slovenija ni več stroškovno ugodno okolje za izdelke z nizko dodano vrednostjo, zato mora panoga graditi na znanju, produktivnosti, energetski učinkovitosti, inovativnosti, hitrem odločanju ter izdelkih in rešitvah z višjo dodano vrednostjo.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Papirna industrija je ena od tradicionalnih industrij primarnih materialov in spada v enega od osmih stebrov perspektivnih vej slovenskega gospodarstva, ki ima potencial, kapacitete in druge zmožnosti, da tudi v prihodnje krepi svoj položaj. Do spoznanja, kako pomembna je ta industrija za evropsko neodvisnost in konkurenčnost prihaja tudi Bruselj, ki ji namenja vse več pozornosti in podpore.«
Kot ključni izziv papirne industrije vidi stroške energije. Gre za področje, ki mu tudi GZS posveča veliko pozornosti. Med največje uspehe letošnjega leta po njenih besedah sodi sprejetje Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij, ki največjim porabnikom prinaša pomembno olajšanje pri stroških energije z 90 milijoni evrov v treh letih. Velik uspeh je tudi triletno podaljšanje pomoči zaradi posrednih stroškov emisij CO2 v skupni vrednosti 52 milijonov evrov. Ostaja še veliko izzivov, od omrežnin do prispevkov in drugih vidikov poslovanja, kot so obdavčitev dela, kadri, debirokratizacija ter tudi dostop do razvojnih in investicijskih sredstev.
Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS.»Naslednja stran papirja se ne bo napisala sama. Pred nami ni prazna stran, saj na njej že stojijo znanje, izkušnje, pogum in številne uspešne preobrazbe. Papirna industrija je bioosnovana, krožna in inovativna panoga, njeno prihodnost pa bomo gradili z večjo dodano vrednostjo, povezanimi procesi, tehnologijo ter sodelovanjem med ljudmi, podjetji in panogami. Naša panoga je premajhna, da njeni akterji ne bi sodelovali – skupaj imamo več znanja, večjo težo in močnejši glas. Naslednjo stran papirja zato pišimo skupaj.«
Marko Jagodič, predsednik Društva inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije: »Tehnično znanje bo, ne glede na vse ostalo, ključna osnova za stroko.«
Vsi trije govorci so izpostavili pomen skupnega odzivanja panoge na spremembe, povezovanja stroke in gospodarstva ter odločitev, s katerimi podjetja že danes pišejo naslednjo stran papirništva.
Red. prof. dr. Aleš Berk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je predstavil vpliv geopolitičnih premikov, energetske odvisnosti, zelenega prehoda, trgovinskih vojn in umetne inteligence na gospodarstvo, industrijo ter konkurenčnost ter izpostavil, kako zmanjšati tveganja in ostati razvojno naravnan.
Dr. Uroš Kerin, Elektroinštitut Milan Vidmar, je osvetlil kompleksnost prihodnosti oskrbe z energenti ter pripravo slovenskih podjetij na spremembe, od samooskrbe in cene ogljika do energetske učinkovitosti, pametnih omrežij in povezovanja.
Miran Rožman, Paloma, je predstavil uspešno praktično izkušnjo energetske transformacije Palome, njeno zmanjševanje odvisnosti od plina, večjo prožnost ter vire in organizacijske pristope za zeleno preobrazbo. Poudaril je, da energetska učinkovitost ne pomeni več samo »čim manj energije«, ampak »prava energija ob pravem času«.
Jonathan Tame, Two Sides, Velika Britanija, je predstavil tisk, papir in papirno embalažo kot naravno in trajnostno izbiro ter načine učinkovitega predstavljanja njihovih okoljskih prednosti ob upoštevanju aktualne nove regulative, tako PPWR kot EbmCo.
Aleš Štempihar, CEO, Sparring partner, je pojasnil, zakaj več umetne inteligence še ne pomeni nujno več vrednosti, kako preseči pilotne projekte ter katere strateške in poslovne odločitve so potrebne, da umetna inteligenca postane zaveznik prihodnosti.
Red. prof. dr. Sandra Penger, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je spregovorila o obvladovanju časa, samoorganizaciji in dobrih praksah vodenja v dobi digitalizacije ter ohranjanju fokusa, poguma in razvojne energije v vsakodnevnem vrtincu.
Dr. Gregor Lavrič, Inštitut za celulozo in papir, je prikazal pot od ideje in laboratorijskega razvoja do pilotnega preverjanja in industrijske uporabe ter razvoj naprednih, trajnostnih in krožnih rešitev, reciklabilnost in prilagajanje zahtevam Uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR). Poudaril je, da kljub že veljavni uredbi za podjetja še ni nič izgubljeno; podjetja, ki rešitev še nimajo urejenih, je pozval, naj čim prej stopijo v stik z inštitutom, kjer jim lahko pomagajo. ICP bo prihodnje leto praznoval 80 let delovanja, dolgo tradicijo pa povezuje z novimi idejami in pristopi, med drugim z razvojem celuloznih pen in različnih 3D-struktur.
Leopold Povše, predsednik Upravnega odbora Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS, je predstavil poslovanje panoge, odzivanje na zahtevne tržne razmere, vpliv nove regulative ter razvojne priložnosti slovenske papirne industrije.
Priznanje za najboljše zaključno delo s področja papirništva in sorodnih ved je za svoje magistrsko nalogo prejela Nina Maurovič, sicer zaposlena v embalažnem podjetju DS Smith.
Fotogalerija
