Geološki zavod Slovenije (GeoZS), Ministrstvo za naravne vire in prostor in Gospodarska zbornica Slovenije so organizirali strokovni posvet o pripravi Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine (NRP). Za njegovo pripravo je v Sloveniji zadolžen Geološki zavod Slovenije. Na posvetu so zbranim deležnikom iz področja gospodarstva, industrije, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, nevladnih organizacij ter odločevalcem na nacionalni in lokalni ravni predstavili namen in cilje bodočega Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, ter predlog njegovih bistvenih sestavin. Predstavili so potek priprave programa ter odprta vprašanja na področju raziskovanja in oskrbe s kritičnimi in drugimi mineralnimi surovinami v Sloveniji. Povratne informacije, ki so jih udeleženci podali na posvetu, bodo ključne pri pripravi osnutka NRP.
V uvodnem nagovoru je dr. Miloš Bavec, direktor GeoZS poudaril, da je »evropska samooskrbnost na področju kritičnih mineralnih surovin imperativ, kar je tudi ključen razlog, da je Evropa je pripravila Uredbo o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami.« Izpostavil je, da Slovenija ima kritične mineralne surovine in zato se je država odločila, da v to področje vloži znanje in sredstva. »V Sloveniji bomo po dolgih letih ponovno raziskovali mineralne surovine in prepričan sem, da bomo še rudarili, kdaj točno pa še ne vemo, zagotovo pa enkrat v naši prihodnosti in zagotovo z upoštevanjem najvišjih standardov varovanja okolja in družbene sprejemljivosti. Naša naloga je, da v naslednjih mesecih pripravimo osnutek NRP, da se bo njegovo izvajanje začelo že v tem letu in s tem namenom združujemo slovensko znanje in industrijo, pri čemer je ključno poznavanje potencialov primarnih mineralnih surovin v Sloveniji in potreb gospodarstva.«
Dr. Marko Maver iz Ministrstva za naravne vire in prostor je izpostavil, da se moramo opredeliti do evropske vizije o samooskrbnosti in kako želimo te zahteve Evrope uresničevati. »V luči zelenega prehoda se poudarja samooskrbnost na področju kritičnih surovin s ciljem zmanjševanja odvisnosti. Z vsebinsko dovršenim raziskovanim programom pa lahko Slovenija prispeva svoj delež k evropski samooskrbnosti s kritičnimi mineralnimi surovinami« in pri tem dodal, da pri uresničevanju zahtev EU po samozadostnosti oskrbe z mineralnimi surovinami obstajajo pravni, družbeni in okoljski izzivi.
Mag. Mateja Mlakar Papič iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je predstavila relevantne člene evropske Uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. »Kritične mineralne surovine so zaradi napetih geopolitičnih razmer vedno bolj aktualne, zato moramo povečati oziroma zagotoviti zanesljivo oskrbo s surovinami, da bomo zmanjšali svojo odvisnosti, recimo od Kitajske.« Poudarila je pomembnost Akta o kritičnih mineralnih surovinah in da je priprava NRP izjemno pomemben korak k temu, da bomo pridobili ažurirane podatke glede tega, katere mineralne surovine imamo v Sloveniji na razpolago.
Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je navedla podatke, da je »Mednarodna agencija za energijo napovedala, da bi se lahko svetovno povpraševanje po nekaterih kritičnih surovinah med letoma 2020 in 2040 povečala do 40-krat« in poudarila, da »EU trenutno uvozi kar 98 % svojih potreb po redkih zemeljskih elementih iz Kitajske, kar nas postavlja v skrajno ranljiv položaj, saj lahko trenutno članice EU proizvedejo le 9 odstotkov potreb po kritičnih surovinah. Naš prehod v trajnostno prihodnost zahteva zanesljivo oskrbo z mineralnimi surovinami, kar je tudi ključno za zanesljivost proizvodnje.« Navedla je, da »EU uvozi 98 % kritičnih mineralnih surovin z redkimi zemeljskimi elementi, kar predstavlja odvisnost in ranljivost, zato mora EU povečati svojo samozadostnost.« Povedala je, da napovedi nakazujejo, da bi za čiste tehnologije do 2050 potrebovali okoli 300 milijonov ton materialov, pri njihovem pridobivanju pa bi ustvarili kar 13 milijard odpadkov.
Predstavitev namena in ciljev NRP, časovni okvir priprave in izvedbe je predstavil dr. Gorazd Žibret iz GeoZS. Predstavil je preliminarni pregled in trenutno stanje nahajališč mineralnih surovin v Sloveniji ter povedal, da v Sloveniji trenutno poznamo 215 rudišč in rudiščnih pojavov. Ker pa ne poznamo dovolj podpovršja, globljega od 100 metrov, bo NRP zagotovo pripomogel k večji raziskanosti podpovršja. Omenil je, da imamo v Sloveniji med drugim ležišča svinca, cinka, antimona, boksita, barita, germanija, bizmuta, magnezija, litija in zaključil, da ima »Slovenija potencial, ki ga je treba raziskati.«
Strokovnjaki GeoZS, ki so nosilci posameznih segmentov priprave NRP, so v nadaljevanju posveta podrobneje predstavili bistvene vsebine oziroma sklope NRP.
Rok Brajkovič iz GeoZS je predstavil sklop geološkega kartiranja znotraj priprave NRP. Z vključitvijo obstoječih podatkov, obstoječih geoloških kart, rezultatov geofizike, geokemije in arhivskih podatkov bodo določili perspektivna območja nahajališč mineralnih surovin. Izdelali bodo manjše, detajlne geološke karte perspektivnih formacij in lokacij, z vso analitiko ki bodo omogočale geološko interpretacijo.
Dr. Robert Šajn iz GeoZS je v okviru priprave NRP predstavil geokemijsko kartiranje na državnem nivoju. Za nadaljnje raziskave z geokemičnimi metodami v Sloveniji obstaja 70 perspektivnih lokacij. Na teh lokacijah je predvidenih 2500 lokacij vzorčenja. Izvedene bodo tudi litogeokemijske raziskave kamnin in rudnin v okolici rudnih pojavov na lokacijah doline Meže, Idrijce ter bližnje okolice Litije. Geokemično kartiranje na državnem nivoju naj bi bilo končano v 5 letih.
Dr. Jure Atanackov iz GeoZS je predstavil načrt geofizikalnih raziskav v okviru NRP in njihove multiplikativne učinke. Cilj je vzpostaviti podatkovno bazo oziroma geološke modele za opredelitve prostorske razširjenosti orudenj.
Snježana Miletić iz GeoZS je predstavila predlog za vzpostavitev nacionalnega observatorija za mineralne surovine za izvajanje nalog, ki jih predvideva Uredba o kritičnih surovinah. Observatorij bo predstavljal centralno bazo podatkov in znanja o kritičnih mineralnih surovinah v Sloveniji vzdolž celotne verige vrednosti.
Evropska komisija je leta 2023 objavila seznam 34 kritičnih surovin, med katerimi je večina kovin. Na območju Slovenije smo intenzivno raziskovali kovinske mineralne surovine predvsem v obdobju med leti 1950 in 1980. Rezultat teh raziskav je metalogenetska karta SR Slovenije iz leta 1980. Po tem letu se je obseg raziskav mineralnih surovin, predvsem na področju raziskovalnega vrtanja, občutno zmanjšal. Z zaprtjem rudnikov se je po letu 1995 skoraj popolnoma ustavilo sistematično zbiranje podatkov o potencialnih območij za nahajališča kovinskih mineralnih surovin.
Ker je bila večina analiz rud iz slovenskih nahajališč mineralnih surovin opravljena pred več kot 40 leti, so njihovi rezultati zaradi napredka analitskih metod za današnje razmere nepopolni in zastareli. Poleg tega lahko sledne prvine v teh nahajališčih, ki pred desetletji niso bile zanimive za raziskovanje in izkoriščanje, danes predstavljajo ekonomsko enakovredno komponento kot glavna ruda. Zato je nujno ponovno sistematično pristopiti k vzorčenju slovenskih nahajališč mineralnih surovin in opraviti sodobne kemične analize, ki zajemajo širok spekter elementov. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo lahko bolje ovrednotili potencial posameznih rudišč za nahajanje in izkoriščanje kritičnih mineralnih surovin.
Priložnost za to je prinesla nova evropska Uredba o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. V skladu z določili Uredbe mora vsaka država članica do maja 2025 pripraviti nacionalni program za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine.
Moderirana diskusija je spodbudila udeležence k podajanju mnenj in vprašanj na področju raziskovanja in oskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami, ter predstavljajo prispevek k pripravi NRP. Dogodek je bil tudi odlična priložnost za mreženje raziskovalcev in strokovnjakov na področju kritičnih surovin ter gospodarstvenikov, ki nemoteno dobavo surovin nujno potrebujejo za delovanje in obstoj.
Kontakt za nadaljnje informacije:
Koordinator priprave NRP, Geološki zavod Slovenije dr. Gorazd Žibret – gorazd.zibret@geo-zs.si