V času, ko se Evropa sooča z izzivi energetske varnosti, podnebnih sprememb, naraščajočih stroškov surovin in potrebe po večji samooskrbi, postajata bioplin in biometan pomemben del razprave o trajnostnem razvoju. Tem temam je bil namenjen Poslovni krogotok 2026, ki ga je organizirala Sekcija proizvajalcev bioplina pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

Poslovni krogotok je združil predstavnike državnih institucij, energetike, kmetijstva, živilske industrije, komunalnega sektorja, raziskovalnih organizacij in proizvajalcev bioplina z namenom vzpostavitve odprtega dialoga o prihodnosti sektorja v Sloveniji.

Bioplinarne danes niso zgolj proizvajalke obnovljive energije. Predstavljajo pomemben člen krožnega gospodarstva, saj omogočajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov, proizvodnjo električne energije, potencialno tudi biometana ter vračanje hranil v tla v obliki digestata. S tem ne prispevajo zgolj k večji proizvodnji obnovljivih virov energije temveč tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in zapiranju snovne zanke v agroživilstvu.

Kljub pomembnim prednostim sektor v Sloveniji še vedno ne izkorišča svojega razvojnega potenciala. Slovenija sicer prepoznava pomen proizvodnje in uporabe biometana, vendar ostaja vrsta sistemskih vprašanj nerešenih.

Med ključnimi izzivi ostajajo:

• vzpostavitev predvidljive in dolgoročno vzdržne podporne sheme za proizvodnjo električne energije in biometana;
• zagotovitev boljših ekonomskih pogojev za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov v bioplinarnah;
• razvoj infrastrukture za vključevanje biometana v energetski sistem;
• oblikovanje učinkovitega sistema certifikatov o izvoru in trgovanja z obnovljivimi plini;
• večje vključevanje biometana v promet in industrijo, zlasti v sektorjih, ki jih ni mogoče enostavno elektrificirati;
• odprava regulatornih ovir pri uporabi digestata;
• zmanjševanje odvisnosti od uvoženih mineralnih gnojil z večjo uporabo doma proizvedenih organskih gnojil.

Ker izzivi in priložnosti sektorja presegajo pristojnosti posameznega ministrstva, je za oblikovanje učinkovitih rešitev nujen dialog med vsemi ključnimi deležniki ter usklajevanje politik na področju energetike, kmetijstva, okolja in ravnanja z odpadki. Le z usklajenim delovanjem države, gospodarstva, raziskovalne sfere in uporabnikov bo mogoče oblikovati ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj sektorja proizvodnje bioplina.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: “Bioplin in biometan nista le obnovljiva vira energije. Predstavljata povezavo med energetiko, kmetijstvom, živilsko industrijo in ravnanjem z odpadki. Če želimo povečati samooskrbo, zmanjšati odvisnost od uvoza surovin ter učinkoviteje izrabiti domače vire, moramo ustvariti pogoje, ki bodo omogočili razvoj celotne verige od predelave organskih snovi do proizvodnje energije in vračanja hranil nazaj v tla.”

Sekcija proizvajalcev bioplina pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je predstavnik proizvajalcev in vse pomembnejši partner pri razvoju sektorja. Je sogovornik državi, evropskim inštitucijam, partnerskim združenjem po Evropi, povezuje slovensko verigo oskrbe z bioplinom in digestatom ter obdelavo dela biološko razgradljivi odpadkov. Pospešuje razvoj trga  z biometanom in smo pomemben vir strokovnega znanja.

Skupaj 7 bioplinarn, ki delujejo pod okriljem članov Sekcije proizvajalcev bioplina pri GZS-ZKŽP, letno proizvede približno 70 GWh električne energije, obdela preko 100.000 ton organskih odpadkov in proizvede več kot 150.000 ton digestata primernega za njivske površine.