Na seji Gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo (GSSD) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so člani z generalnim direktorjem Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje razpravljali o ključnih izzivih slovenskega gospodarstva na področju digitalne preobrazbe, razvoja kadrov in vloge izobraževalnega sistema pri krepitvi digitalnih kompetenc, predvsem pa o uvajanju obveznega predmeta Računalništvo in informatika (RIN) v osnovne šole. »Ne govorimo le o pomanjkanju IKT strokovnjakov, temveč na splošno o digitalnih kompetencah na vseh delovnih mestih. Na obeh področjih smo v velikem zaostanku za drugimi državami,« je bil jasen predsednik GSSD Igor Zorko.

Analiza Zavoda RS za zaposlovanje kaže, da se gospodarstvo kljub upadu formalno prijavljenih prostih delovnih mest še vedno sooča z izrazitim primanjkljajem IKT kadra. Podjetja poročajo o težavah pri iskanju programerjev, razvijalcev in analitikov programske opreme ter strokovnjakov za podatkovne baze in omrežja. Kot je izpostavil predsednik GSSD Igor Zorko, to potrjuje nujnost vlaganj v digitalne kompetence. Po podatkih GZS bi Slovenija vsako leto potrebovala več kot 6.000 novih IKT-strokovnjakov, da bi dosegla cilje digitalizacije, je povedal direktor GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije mag. Nenad Šutanovac. Trenutno pa je priliv IKT strokovnjakov na trg v povprečju dobrih 2.000 letno. Dodal je, da »rezultati meritev digitalne zrelosti kažejo, da slovenska mala in srednja podjetja močno zaostajajo za povprečjem EU. Največje težave so na področju digitalnih kompetenc zaposlenih in pomanjkanja IKT strokovnjakov, kjer je Slovenija šele na 25. mestu v EU. Posledično MSP težje uvajajo napredne tehnologije, kar znižuje njihovo produktivnost in konkurenčnost.«

»Evropske analize kažejo, da je računalništvo in informatika (RIN) kot splošno izobraževalni predmet že vpeljan v večini držav članic EU. Kar 18 držav članic in več drugih evropskih držav je RIN vključilo v osnovne in srednje šole. Slovenija se uvršča med redke, ki to šele načrtujejo. Visokokakovostno poučevanje RIN učencem zagotavlja temeljna znanja in veščine za razumevanje in soustvarjanje digitalne družbe,« je bil jasen Andrej Brodnik iz UL FRI in UP FAMNIT ter član Skupine ekspertov pri Evropski komisiji za razvoj usmeritev za visoko kakovostno RIN.

Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je podal načrte in časovnico za uvajanje obveznega predmeta RIN v šolski sistem, pri čemer je poudaril pomen sodelovanja gospodarstva in izobraževalnih ustanov. »Državni zbor je nedavno sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, ki uvaja nov obvezni predmet Informatika in digitalne tehnologije, s katerim želimo zagotoviti digitalno pismenost kot temelj sodobnega izobraževanja. Predmet je načrtovan vstopiti v obvezni program v 7. razredu najkasneje s 1. septembrom 2028, strokovni svet pa bo moral učni načrt potrditi do konca leta 2027. Sistem je že vzpostavljen — sedaj je pred nami ključni korak priprave kakovostnega učnega načrta. Po začetni uvedbi bo predmet spremljan, vrednoten in, če se bo program prijel, se bo nadaljevalo z uvajanjem RIN.«

V GZS posebej izpostavljamo, da je za dolgoročen razvoj gospodarstva nujno zgodnje razvijanje digitalnih kompetenc in algoritmičnega razmišljanja pri mladih, saj to prispeva k širši digitalni pismenosti prihodnje delovne sile. Prav zato je sistematična uvedba predmeta RIN v vseh triadah osnovne šole in v vseh razredih splošnih srednjih šol nujna za dolgoročno zagotavljanje kadrovskega potenciala. Zato pričakujemo nadaljnjo časovnico širjenja uvajanja tega predmeta v naslednjih letih. Ob tem pa GZS poudarja tudi pomen stalnega nadgrajevanja znanj obstoječih zaposlenih, ki je ključno za uspešno digitalno preobrazbo gospodarstva.