Ključno vprašanje v današnjem času ni, ali sploh uporabiti umetno inteligenco, temveč kako jo vključiti v razvojne in poslovne procese tako, da ustvarja konkretno vrednost. Naslednja faza uporabe umetne inteligence zahteva več kot zgolj poznavanje tehnologije. V središču pozornosti bodo jasni cilji, kakovostni podatki, ustrezna infrastruktura, varna uporaba in sodelovanje med podjetji, raziskovalci, javnim sektorjem in ponudniki rešitev. Glede tega se je strinjalo prek 550 predstavnikov podjetij, raziskovalnih organizacij, javnega sektorja in ponudnikov tehnologij. Udeleženci konference Evolucija.AI 2026 so se osredotočili na prehod umetne inteligence iz poskusnih projektov v varno, sistematično in merljivo uporabo.
V svojem uvodnem nagovoru je minister za obrambo mag. Valentin Hajdinjak izpostavil pomen zgodnjega povezovanja obrambnega sistema z gospodarstvom in raziskovalno-razvojno skupnostjo: »Znanje je naša strateška prednost, zato želimo tesneje povezovati obrambni sistem, slovenska podjetja in raziskovalno skupnost. Ne želim, da je naš cilj zgolj kupovati tehnologijo prihodnosti – želim, da del te tehnologije nastaja tudi v Sloveniji.«
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije – KCUI in svetovalec generalne direktorice GZS: »Glavni izziv ni več, ali bodo podjetja uporabljala umetno inteligenco, temveč kako jo pretvoriti v konkretno poslovno vrednost. Orodje ni transformacija. Naslednja faza je jasna: izbrati pravi poslovni problem, izvesti rešitev in dokazati njen učinek.«
Kako UI preseči kot eksperiment in jo začeti uporabljati kot razvojni vzvod za nove produkte, boljše storitve, učinkovitejše procese in višjo dodano vrednost, je predstavil 𝗦𝗵𝗮𝗶𝗴 𝗔𝗯𝗱𝘂𝗿𝗮𝗴𝗶𝗺𝗼𝘃 𝗶𝘇 𝗢𝗽𝗲𝗻𝗔𝗜.
Charlène Geffroy, 𝗙𝘂𝘁𝘂𝗿𝗲 𝗼𝗳 𝗪𝗼𝗿𝗸 𝗮𝗻𝗱 𝗛𝗥 𝗜𝗻𝗻𝗼𝘃𝗮𝘁𝗶𝗼𝗻 𝗠𝗮𝗻𝗮𝗴𝗲𝗿, je spregovorila o tem, kako umetno inteligenco uvajati tako, da ne bo le povečevala učinkovitosti, temveč tudi odpirala prostor za znanje, ustvarjalnost, boljše odločanje in delo, ki je bolj človeško, trajnostno in učinkovito.
Charlène Geffroy, 𝗙𝘂𝘁𝘂𝗿𝗲 𝗼𝗳 𝗪𝗼𝗿𝗸 𝗮𝗻𝗱 𝗛𝗥 𝗜𝗻𝗻𝗼𝘃𝗮𝘁𝗶𝗼𝗻 𝗠𝗮𝗻𝗮𝗴𝗲𝗿: »Prihodnost dela ni ena sama končna točka. Že danes se oblikuje več različnih prihodnosti, ki jih poganjajo umetna inteligenca, demografske spremembe in nova pričakovanja. Pravo vprašanje zato ni, katera prihodnost se bo zgodila, temveč katero bomo izbrali sami — in kakšne odločitve morajo organizacije sprejeti že danes, da bodo ustvarile prihodnost dela, ki bo hkrati človeška in trajnostna.«
V razpravah so udeleženci izpostavili, da podjetja umetno inteligenco najpogosteje uvajajo tam, kjer lahko hitro pokaže učinek: pri avtomatizaciji ponavljajočih se opravil, obdelavi večjih količin podatkov, podpori uporabnikom, pripravi vsebin, optimizaciji proizvodnje, logistike in poslovnega odločanja. Ob tem so opozorili, da uspeh ni odvisen samo od izbranega orodja, temveč predvsem od urejenih podatkov, jasne odgovornosti v podjetju, usposobljenih zaposlenih in premišljene uvedbe v obstoječe procese. Umetna inteligenca zato ni več predstavljena kot tehnološki dodatek, ampak kot orodje za večjo produktivnost, hitrejše odločanje in razvoj novih storitev.
Odgovorno uvajanje umetne inteligence pa ni zgolj tehnološko vprašanje, temveč zahteva premišljeno upravljanje tveganj, varovanje človekovih pravic, osebnih podatkov, kibernetske varnosti, energetske učinkovitosti ter skladnosti z Aktom o umetni inteligenci. Organizacije morajo že danes vzpostaviti jasna notranja pravila, kakovosten nadzor, ustrezne kompetence in odgovorno vodenje UI, saj bo zaupanje v umetno inteligenco odvisno od tega, ali jo bomo znali uporabljati varno, pregledno, zakonito in v korist človeka.
V demonstracijskem prostoru so bili predstavljeni konkretni primeri rešitev, ki podjetjem in organizacijam pomagajo pri prehodu od ideje do uporabe. Obiskovalci so se lahko seznanili z orodji za analizo podatkov, podporo odločanju, razvoj naprednih digitalnih storitev, uporabo zmogljive računalniške infrastrukture ter raziskovalnimi prototipi, ki jih je mogoče nadgraditi v poslovne rešitve. Namen prostora ni bil zgolj prikaz tehnologije, temveč povezovanje podjetij z razvijalci, raziskovalci in podpornimi organizacijami, ki jim lahko pomagajo pri izbiri primernega primera uporabe, pripravi podatkov in izvedbi projekta.
Konferenco je organiziral Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije – KCUI, katerega vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence (SLAIF), ), ki sodeluje kot infrastrukturni in programski partner. Udeležencem je predstavila možnosti dostopa do naprednih računalniških zmogljivosti, strokovne podpore in razvojnega ekosistema za zahtevnejše primere uporabe umetne inteligence.





Oglejte si vse fotografije z dogodka tukaj ˃˃







