“Zaradi številnih multiplikativnih učinkov to občutno vpliva tudi na gospodarsko rast v državi. Zasluga gre predvsem velikim infrastrukturnim projektom, kot je izgradnja 3. razvojne osi in drugega železniškega tira med Divačo in Koprom ter modernizacija popolnoma zastarelega železniškega omrežja. Rezultati poslovanja v panogi bodo znani šele po objavi bilanc podjetij za lansko leto, že sedaj pa lahko previdno ocenjujemo, da ne bo takšno kot leto prej. Kljub temu pa bo omogočalo kolikor toliko normalen tehnološki razvoj panoge. Pod pogojem, da bodo izvajalcem povrnjeni stroški, ki so jih imeli zaradi inflatornih učinkov na trgu gradbenih materialov in energentov. Nekateri indici ohlajanja so v začetku letošnjega leta sicer že vidni. Upočasnjujejo se aktivnosti pri izgradnji 3. razvojne osi, tudi optimistične napovedi o gradnji preko 30.000 stanovanj do konca leta 2026 so v zadnjem času bolj ali manj utihnile. Vprašljivo je tudi načrtovano črpanje proračuna za letošnje in prihodnje leto na investicijskih transferjih, tudi zaradi počasne popoplavne obnove,” je bila jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na otvoritvi sejma MEGRA v Gornji Radgoni.
Zbornica gradbeništva in IGM, ki deluje v okviru GZS, na sejmu organizira vrsto strokovnih dogodkov – od slavnostne podelitve okoljskih certifikatov »ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU 2024«, mednarodne konference Digitalna preobrazba prodira v gradbena podjetja do Izobraževalnega in kariernega dne slovenskega gradbeništva.
Direktor GZS – ZGIGM Gregor Ficko je tudi predsednik organizacijskega odbora sejma Megra.
