Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podala uradne pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, objavljen 30. junija 2025 na portalu e-Demokracija. V svojih predlogih GZS opozarja na nevarnost zmanjševanja vpliva gospodarstva pri oblikovanju razvojnih politik na regionalni ravni. Ob tem ponovno predlaga, da vlada podeli javno pooblastilo GZS za izvajanje razvojnih nalog, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu. GZS namreč že sedaj preko svojih regionalnih gospodarskih zbornic izvaja vrsto programov v javnem interesu na področjih podjetniškega in inovativnega okolja ter nalog države.
Ključna sprememba predlaganega zakona je uvedba dveh ločenih organov odločanja – regijskega sveta in razvojnega sveta kohezijske regije. Gospodarstvo bo sicer sodelovalo v razvojnem svetu razvojne regije, vendar pa bi imeli po novem v njem predstavniki gospodarstva zgolj posvetovalno vlogo regijskemu svetu, ki bi ga sestavljali župani iz razvojne regije, in ne bi več neposredno sodelovali pri sprejemanju ključnih razvojnih odločitev. Po mnenju GZS bi to negativno vplivalo na učinkovitost in usmerjenost regionalnega razvoja, saj gospodarstvo kot pomemben akter izgublja svojo neposredno vlogo.
GZS poudarja, da s svojo mrežo regionalnih gospodarskih zbornic že danes pomembno prispeva k razvoju podjetništva, internacionalizacije, inovativnosti, digitalizacije, zelenega prehoda, investicij in kadrovskih kompetenc. Regionalne zbornice GZS imajo tako ključno vlogo pri povezovanju podjetij, lokalnih skupnosti, izobraževalnih institucij in drugih deležnikov ter so vsakodnevno vpete v razvojne izzive regij.
Zato GZS ponovno predlaga, da se ji podeli javno pooblastilo za izvajanje razvojnih nalog, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu, in da se ustrezno uredi financiranje teh nalog. S tem bi se zagotovila kontinuiteta, učinkovitost in legitimnost njenega delovanja na področju regionalnega razvoja.
GZS ob tem poziva k tehtnemu premisleku in vključitvi gospodarstva kot enakovrednega partnerja pri oblikovanju končnega besedila zakona, pri sprejemanju ključnih razvojnih odločitev, kot npr. sprejemanje Regionalnega razvojnega programa in Regionalnega prostorskega plana posamezne regije.
