Več kot 60 podjetij in več kot 20 predstavnikov afriških veleposlaništev se je udeležilo gospodarskega foruma ob Dnevu Afrike na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Forum je potrdil veliko zanimanje za konkretne projekte tako med slovenskimi podjetji kot afriškimi partnerji. Vrhunski potencial za sodelovanje se kaže v digitalizaciji, pametnih infrastrukturnih rešitvah, e-upravi, zdravstvu, krožnem gospodarstvu ter agrotehnologijah.
Uvodoma je zbrane nagovorila Marjana Majerič, izvršna direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo pri GZS, in poudarila, da Afrika ni več »oddaljen trg«, temveč globalni partner sedanjosti, z demografsko močjo, inovacijami in zeleno transformacijo, ki zahteva nove oblike sodelovanja. Poudarila je komplementarnost med afriškim zagonom in slovensko inovativnostjo kot osnovo za dolgoročna strateška partnerstva.
“Slovenija je pripravljena deliti svoje izkušnje in strokovno znanje na področju pametnega upravljanja z viri, vključno z uporabo digitalnih rešitev, tehnologij veriženja blokov za večjo transparentnost rabe virov in rešitev za energetsko učinkovitost. Afriške države se soočajo z različnimi izzivi pri upravljanju naravnih virov, vendar sem prepričan, da lahko s sodelovanjem dosežemo pomemben napredek,” je dejal Peter Japelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja na Direktoratu za gospodarsko in javno diplomacijo MZEZ. Sodelovanje med Slovenijo in Afriko na tem področju po njegovih besedah ni le priložnost za gospodarsko rast, temveč tudi za ustvarjanje pozitivnega vpliva na globalno trajnostno prihodnost. Prepričan sem, da smo lahko z izmenjavo znanja, naprednimi rešitvami in partnerstvi zgled prihodnjim generacijam.
Ines Čigoja, vodja področja za Afriko pri GZS, je izpostavila, da Afrika ni kontinent pomoči, temveč soustvarjanja. “Slovenska podjetja lahko in morajo vstopiti na afriške trge kot partnerji — ne kot ponudniki izdelkov, temveč kot nosilci znanja, tehnologij in dolgoročne prisotnosti.” Dodala je, da afriški partnerji iščejo predvsem tiste, ki znajo poslušati, prilagoditi rešitve lokalnim razmeram in graditi zaupanje.
Udeleženci so se strinjali, da Afrika ni več trg prihodnosti, temveč gospodarska realnost s hitro rastočim srednjim razredom in digitalno infrastrukturo. Afriške države vse bolj stavijo na lokalno ustvarjanje vrednosti. Ne iščejo le uvoza, temveč partnerje za razvoj kompetenc, znanja in lokalne industrije. Slovenija ima primerjalno prednost tam, kjer druge večje države pogosto odpovedo: v prilagodljivosti, kakovosti in iskreni zavezi k dolgoročnem sodelovanju.
