Na seji Gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo (GSSD) so se seznanili z izvajanjem aktivnosti iz strategije Digitalna Slovenija 2030 in akcijskim načrtom. Predstavila jih je Špela Kern, izvršna direktorica Sektorja za pospeševanje digitalne preobrazbe, Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Pojasnila je, da je Digitalna Slovenija krovni dokument, ki se ga obnavlja na 10 let. Trenutni dokument obravnava cilje do 2030. Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje pa je dokument bolj operativne narave, pripravlja se ga na dve leti in je namenjen izvrševanju ciljev EU. Ta ima 13 ciljev do leta 2030. Vezano na gospodarstvo je cilj, da bi 75 % podjetij do leta 2030 uporabljalo umetno inteligenco in digitalne podatke v oblaku. Nenad Šutanovac, direktor ZIT, je pojasnil, da je GSSD podal kar nekaj pripomb na nacionalni strateški načrt. Nekaj jih je ministrstvo upoštevalo. Skrbi pa predvsem to, da se zdijo nekateri cilji preveč ambiciozni, je poudaril Šutanovac. Igor Zorko, predsednik GSSD, pa je izpostavil cilj, vezan na proizvodnjo čipov. Strinja se, da je to pomembno vprašanje za celotno EU, vendar opozarja, da se v Sloveniji s tem ukvarja le peščica podjetij, ki nima in ne bo imela možnosti širše proizvodnje čipov, zato je vprašanje, v kolikšni meri je smiselno vlagati finančne in kadrovske resurse v to področje.
Člani GSSD so izrazili zadovoljstvo, da je bil ponovno vzpostavljen dialog med GSSD in resornim ministrstvom in da dokumenti upoštevajo tudi nekaj predlogov tega delovnega telesa. Pogrešajo pa konkretne ukrepe, ki bi odgovarjali na potrebe gospodarstva na področju digitalizacije, s ciljem povečevanja konkurenčnosti slovenskih podjetij in višje dodane vrednosti.
GSSD je na svoji seji 9. maja obravnaval tudi dve aktualni vsebini, in sicer NIS-2 direktivo in njen prenos v nacionalno zakonodajo ter Napovedani zakon o e-računih (ZIERDED). NIS-2 direktiva (Network and Information Security) je bila sprejeta 14. 12. 2022 in je začela veljati 16. 1. 2023. Gre za vseevropsko horizontalno zakonodajo, države članice pa jo morajo prenesti v nacionalni pravni red najkasneje do 17. 10. 2024. V slovenski pravni red se prenaša v okviru novega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), katerega javna obravnava se je zaključila in je trenutno v medresorski obravnavi. Spremenjena direktiva oz. nov zakon razširja krog zavezanec, pri čemer je GSSD skeptičen do sposobnosti podjetij na prilagajanje zahteva zakona glede na čas in kompleksnost zakona. Poleg tega pa zakon predvideva stroge kazni za kršitelje. Zato je GSSD pozval pristojne k izvedbi kampanje ozaveščanja gospodarstva ter k spodbujanju predvsem malih in srednje velikih podjetij k prilagajanju na zahteve zakona.
Predlog zakona o e-računih ima že dolgo brado in razprava poteka že skoraj 10let. Prvi osnutek ZIERDED v javni obravnavi je bil leta 2021. Dopolnjen osnutek naj bi bil v kratkem v ponovni javni obravnavi. GSSD podpira sprejem zakona o eRačuni, ki je eden od korakov do zavez EU v zakonodaji s področja enotnega EU trga in eRačunov, ki prispevajo k digitalizaciji slovenskega poslovnega okolja. Vendar GSSD opozarja, da je potrebno pri tem biti pozoren, da ne bi novosti nalagale podjetjem prekomernih administrativnih obremenitev in prekomernega nadzora. Zakon mora tudi zagotavljati odprto ter integrirano uporabo eRačunov in poročanja v okoljih poslovnih uporabnikov.
