Brdo pri Kranju, 27. november 2024 – Obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev že 19. Vrha slovenskega gospodarstva. Med nujnimi ukrepi, ki bi lahko dvignili konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije, so med drugim izpostavili sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki postopoma zmanjšujejo uvozno odvisnost, prenovo Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030, izdelavo optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ter strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije, uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

V Sloveniji potrebujemo stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje, je bil na letošnjem Vrhu, ki je potekal pod sloganom ‘Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj – ukrepajmo zdaj’ uvodoma jasen predsednik GZS Tibor Šimonka. V tem kontekstu je tudi izpostavil, da je »sedaj čas za konkretne in hitre ukrepe za dvig konkurenčnosti«, predvsem v obdobju vojn, omejevanja trgovanja s surovinami, energijo in hrano ter trgovinskih ukrepov, ki postajajo orodje za doseganje strateških ciljev velesil. Šimonka je dodal, da »smo v Evropi dobesedno zanikali realnost okoli nas. Mario Draghi nam je s poročilom o nekonkurenčnosti in zaostajanju evropskega gospodarstva nalil čistega vina: ‘Če ne bomo ukrepali takoj, se pod vprašaj postavlja celo obstoj Evrope.’« Kot spodbudni je označil Antwerpensko deklaracijo o ohranjanju industrije in nov evropski dogovor voditeljev držav in vlad v Budimpešti o konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ob tem pa konkretne ukrepe za večjo gospodarsko varnost Slovenije označil kot nujne. Govor je objavljen na povezavi.

Na Evropski komisiji se zavedajo prevelike razdrobljenosti enotnega trga, zato želijo poglobiti enotni trg ter spodbuditi k nadaljnjemu odpravljanju preostalih čezmejnih ovir, tudi tistih, ki zavirajo pretok kapitala in s tem tudi naložbe, je dejala Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica za uveljavljanje notranjega trga na Generalnem direktoratu za notranji trg, industrijo, podjetništvo in malo gospodarstvo Evropske komisije. Med cilji nove komisije je med drugim izpostavila zmanjšanje regulatornih ovir in upravnih bremen. Zaveda se, da energetsko intenzivne panoge nujno potrebujejo cenovno dostopno in splošno razpoložljivo razogljičeno energijo. Nedavno dosežen dogovor o Aktu o kritičnih surovinah je namenjen podpori pri pridobivanju, rafiniranju in recikliranju kritičnih surovin v Evropski uniji. »Evropa bi morala ostati glavna proizvajalka neto ničelnih tehnologij. Našo industrijo moramo razogljičiti na način, ki bo vodil do konkurenčne prednosti na področju čistih tehnologij,« je bila jasna. V prvih 100 dneh novega mandata bo komisija predlagala Dogovor o čisti industriji. Ključni gonili konkurenčnosti sta vodilni položaj na področju tehnologije in digitalna preobrazba. V nagovoru se je Tovšak Pleterski dotaknila prehranske varnosti, povezane z biogospodarstvom in biotehnologijami, ter napovedala celovito strategijo EU za ustvarjanje zalog, ki bi lahko vključevale bistvene surovine, tudi živila. Nova komisija načrtuje ustanovitev Evropskega sklada za konkurenčnost s poudarkom na strateških tehnologijah – v podporo evropskim podjetjem na celotni naložbeni poti – od laboratorija do tovarne. »Gospodarska varnost, trajnostna blaginja in konkurenčnost Evrope so bistvenega pomena za našo skupno dobrobit […] Slovenija ima močno industrijsko bazo ter inovacijski potencial, zato lahko dobro izkoristi politike in pobude EU. Sedaj je čas, da Slovenija privabi investicije v ključne strateške tehnologije in sektorje prihodnosti,« je sklenila. Govor je objavljen na povezavi.

Udeležence je nagovoril tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob, ki je dejal, da je »letošnji Vrh slovenskega gospodarstva ob najbolj pravem času možno.« V bodoče bo morala Evropa še več staviti na lastno znanje. Le tako bo lahko globalno konkurenčna. Če smo se doslej soočali s krizami, ki so prihajale od zunaj, se danes s krizo, ki prihaja od znotraj EU. »Zaradi politik drugih držav, ki so v slabšem položaju kot Slovenija, je tudi Slovenija izpostavljena zmanjšanju naročil. Naloga vlade je da to prepozna in naslovi.« Med ukrepi je izpostavil pripravo trajne sheme skrajšanega delovnega časa, ki naj bi začel veljati čim prej naslednje leto, ter ukrep beleženja delovnega časa, kjer naj bi bil v začetku decembra dosežen kompromis med socialnimi partnerji. Dotaknil se je področja energetske varnosti, s katero se vlada intenzivno ukvarja. Poudaril je, da je Slovenija s podpisom sporazumov z Alžirijo in Azerbajdžanoma postala energetsko neodvisna od enega samega dobavitelja plina. Nov sistem omrežnin prinaša ogromno negotovosti. »Vpeljava je bila uvedena preveč naivno,« je bil jasen premier. Za gospodarstvo ni mogoče uvesti regulacije cen kot za gospodinjstva. Je pa napovedal oblikovanje delovne skupine, »sestavljene iz GZS in MOPE, ki bo vzpostavila sistem nadzora, ali tarifni sistem uveljavlja načelo pravičnosti in je sorazmeren.« Na osnovi analize bo mogoče s prihodnjim letom preučiti možnost, da se preko posebnega zakona poseže v ‘uteži’ nove metodologije obračuna omrežnin.

Na okrogli mizi so svoje poglede soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Razpravo je komentiral tudi Ali Žerdin, urednik in novinar Dela.

Po besedah Martina Novšaka je energetska oskrba temelj standarda razvoja družbe in gospodarstva. Vsaj na področju električne energije, ki jo zelo težko skladiščimo, mora naša država težiti vsaj k povprečni samozadostnosti in imeti rezerve za obdobja izven energetskih špic. Energetska samostojnost pomeni tudi državno samostojnost. »Slovenija je ravno tako velika, da mora poskrbeti zlasti pri elektriki za primerno oskrbo, pri drugih virih pa za primerne zaloge.« Kot najprimernejšo kombinacijo vidi obnovljive vire in jedrsko energijo, pri kateri imamo 40-letne izkušnje. Pomembno je zagotavljanje nizkoogljičnosti in konkurenčnosti cen za gospodarstvo. Rezerve vidi pri hidroenergiji. Izpostavil je, da Slovenija potrebuje dolgoročno energetsko strategijo, ki jo mora pripraviti skupina različnih strokovnjakov. NEPN je po mnenju Novšaka treba pred pošiljanjem v Bruselj najprej realno ovrednotiti.

Matjaž Han je izrazil upanje, da bo Evropa revidirala nekatere svoje pretekle odločitve na področju zagotavljanja konkurenčnosti, regulative ter zelenega prehoda. Prav slednjega vidi kot potrebnega, a, kot poudarja, »ga je lepo napisati, a brez denarja ga ne bo mogoče izvesti.« Glede najboljšega energetskega miksa zagovarja obnovljive vire energije ter jedrsko energijo. Pri hidroenergiji je izpostavil potrebo po hitrejšem umeščanju v prostor. Glede industrije je bil Han zelo jasen, da jo je treba ohraniti v Evropi in posledično v Sloveniji. »Če ne bomo imeli svojih strateških surovin, bo konkurenčnost še bolj padla.«

Ali Žerdin se »najbolj boji trditve, da ni alternativ.« Osebno zagovarja jedrsko energijo, vendar postane zadržan, če sliši, da naj ne bi bilo alternative zelo velikemu jedrskemu bloku. Kot možno alternativo vidi male modularne reaktorje, zato se mu zdi pomembno, da začne že danes Slovenija šolati kadre – če treba na vrhunskih univerzah v tujini, ki bodo tudi sledili strokovnim, tehnološkim in znanstvenim prebojem na tem področju. »To je točka, od katere je odvisno, kako se bo Slovenija umeščala na energetski zemljevid prihodnosti.« Novšak je bil do tega predloga kritičen. Mali modularni reaktorji niso novost, vendar na tem področju »tako kot pri fuziji rabimo še določen čas.« Je sicer zagovornik, da se razvoj na tem področju nadaljuje, a v sam razvoj ne polaga velikih upov.

Po besedah Tonija Balažiča so cene prehranskih izdelkov na evropskem povprečju, distribucija je dobra, kakovost v Sloveniji pridelane hrane je visoka. Problem je uvoz cenejše in manj kakovostne hrane. Pri trajnostni naravnanosti so bili v 20 letih narejeni veliki korak. Opozoril je, da se kljub velikim vlaganjem v subvencije delež samooskrbe ni praktično nič povečal. Kot enega ključnih problemov vidi »politikanstvo. Premalo se posluša stroko. Preveč se sprejemajo parcialne politične odločitve.« Med drugim je predlagal, da se bolj upošteva naravne danosti in razpoložljivosti. Več je treba vložiti v spremembo tehnologij pridelave zelenjave in določene omejitve umakniti. Opozoril je na izgubljanje kmetijskih površin, kjer bo morala država storiti več na tem, da jih ohrani. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja in dialoga ter dodal, da se mora Slovenija  naučiti upravljati s svojim premoženjem ter proaktivno sodelovati v globalnih konsolidacijskih procesih.

Gospodarski minister Matjaž Han je izpostavil potrebo po večjih vlaganjih v nove tehnologije, znanost in inovacije, kar pa mora prepoznati zlasti kmetijsko gospodarstvo in prehrambna industrija. Izkoristiti je smiselno tudi potencial geotermike. Ob tem je opozoril na problem umeščanja v prostor, kot primer pa navedel, da ni mogoče zagotoviti namakanja iz Save, ker ni moč dobiti dovoljenja.

»Lahko si 100 % pripravljen, ne pa 100 % varen,« meni Beno Ceglar glede kibernetske varnosti. Študije kažejo, da so večja podjetja bolje pripravljena, ključni izziv je zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Svetoval je, da podjetja kibernetsko varnost uvrstijo med top področja, na katerih delajo. Potencialno ranljivost je treba zaznavati in se nanjo ustrezno odzivati. Opozoril je na manko IT kadrov in se zavzel za uvajanje obveznih vsebin s področja informatike in računalništva že v osnovne šole.

Minister Matjaž Han je komentiral, da si po eni strani digitalizacijo želimo, po drugi pa to vsak dan povečuje nevarnost kibernetskih napadov. Pomoč MSP-jem vidi kot ključno, pri čemer lahko pomaga država z razpisi. Pomembno je, da s spodbudno davčno politiko privabljamo kadre.

Tudi Ali Žerdin se je strinjal, da je treba že otroke v osnovnih šolah učiti informatike in računalništva, kajti »dokler ne bo vsak osnovnošolec šel skozi proces čim hitrejšega sestavljenega in razstavljanja kibernetskega mitraljeza, ne bomo živeli v razmerah kibernetske varnosti. Najbolj nevaren je tisti, ki ni IT, in klikne na e-pošto in posledično naredi popolni kaos v podjetju.«

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob koncu povzela deset konkretnih sklopov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave in z izvedbo katerih želimo prispevati k večji konkurenčnosti in gospodarski varnosti Slovenije. Ukrepe, zapisane v obliki ‘Deklaracije 19. Vrha slovenskega gospodarstva’ je »v duhu sodelovanja in v iskreni želji, da skupaj naredimo nekaj dobrega za Slovenijo, naše gospodarstvo, zaposlene in naše družine ter prihodnje generacije s pozivom: ‘Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj. Ukrepajmo SKUPAJ zdaj!’« predala v roke podpredsednici vlade in ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon. V četrtek bo deklaracija pisno poslana v kabinet Vlade RS s prošnjo, da vlada »v mesecu dni odgovori s konkretnimi aktivnostmi, časovnico priprav in odgovornimi institucijami. V januarju želimo izvesti prva delovna srečanja s pristojnimi ministri, kjer bi začrtali izvedbo predlaganih ukrepov.«

Deklaracija 19. Vrha slovenskega gospodarstva

Brdo pri Kranju, 27. november 2024

Ključni temelji suverenosti vsake države – tudi Slovenije – so teritorialno-obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost. Te so temelj gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov izgubljamo svojo suverenost.

Oblikovali smo nabor nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnega razvojnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter energetske, prehranske in kibernetske varnosti. Pozivamo Vlado RS in Državni zbor RS, da sprejmejo predlagane ukrepe s ciljem povečanja samozadostnosti in neodvisnosti na ključnih področjih življenja in dela ljudi, gospodarstva in države.

STABILNO RAZVOJNO IN KONKURENČNO POSLOVNO OKOLJE

1)       Zagotoviti konkurenčno davčno okolje, debirokratizacijo in pripraviti 10-letno strategijo industrijske in tehnološke politike Slovenije

• Celoviteje prenoviti področje davkov in prispevkov v 2025 z vključitvijo s strani GZS predlagane mini davčne reforme.
• Pri implementaciji evropskih direktiv s področij skrbnega pregleda podjetij na področju trajnosti (CS3D), produktne odgovornosti podjetij (PLD) in skupnih pravil za spodbujanje popravila blaga preprečiti dodatne oz. strožje obveznosti, kot jih določajo minimalni standardi.
• Dopolniti Zakon o gospodarskih družbah z novimi pravili o »vitki delniški družbi«.
• Popisati administrativne ovire za gospodarstvo in postaviti merljive cilje njihovega znižanja po resornih ministrstvih.
• Vzpostaviti učinkovit sistem za zagotavljanje kakovostnih predpisov (opredelitev novega procesa eno- in štiriletnega načrtovanja dela vlade z navedenimi cilji in spremljanje njihovega doseganja, določitev neodvisne institucije nadzora priprave predpisov, preoblikovanje resolucije o normativni dejavnosti v zakon, zgodnejše in doslednejše vključevanje zainteresiranih javnosti v pripravo predpisov ipd.).
• Pripraviti in sprejeti novo 10-letno strategijo industrijske in tehnološke politike Slovenije do leta 2035 v letu 2025.

ENERGETSKA VARNOST

2)       Zagotoviti samooskrbo z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo 

• Sprejemati odločitve o energetskem sistemu, ki vodijo v postopno zmanjšanje uvozne odvisnosti oziroma ne povečujejo deleža uvoza elektrike glede na leto 2023 (maks. 9 %).
• Zagotoviti dolgoročno konkurenčne cene za vse gospodarske subjekte (npr. ponovna uvedba možnosti dolgoročnih pogodb).

3)       Razviti optimalno strategijo za slovensko energetiko do leta 2050 

• Nadaljevati z aktivnostmi priprave analiz in dokumentacije za projekt JEK2 z namenom možnosti njegove objektivne presoje ter nadaljevati z aktivnostmi umeščanja načrtovanih večjih hidroelektrarn v prostor.
• Oblikovati kompetentno in uravnoteženo strokovno skupino v prvi polovici 2025, sestavljeno iz energetsko-tehničnih, ekonomskih in okoljskih strokovnjakov ter predstavnikov gospodarstva, s podeljenim mandatom za pripravo in izvedbo ovrednotenja različnih možnih scenarijev energetske oskrbe.
• Na tej osnovi začeti pripravo optimalne strategije razvoja slovenske energetike do leta 2050. Gospodarstvo pričakuje, da bo jedrska energija v strategiji imela ključno vlogo ter da bo strategija vključevala dolgoročno načrtovanje in usklajevanje različnih energetskih virov ter tehnologij ob cilju razogljičenja.
• Vključiti gospodarska in kmetijska združenja in organizacije v oblikovanje, načrtovanje in izvajanje strategije razvoja slovenske energetike do leta 2050.

4)       Prenoviti Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030

• Čim prej preoblikovati in primerno tehnično in finančno ovrednotiti trenutni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje<> do leta 2030 (NEPN 5.0), še pred posredovanjem na Evropsko komisijo. Pri tem povečati finančne spodbude za gospodarske subjekte za prehod na nizkoogljične tehnologije in izboljšanje energetske učinkovitosti.

PREHRANSKA VARNOST

5)       Izdelati dolgoročno strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije kot temelja izvajanja prehranskih politik v Sloveniji

• Strategija mora vključevati upravljanje z naravnimi viri, procesi, raziskave in razvoj, delovno silo ipd., izgradnjo infrastrukture, distribucijo in trgovino. Temeljiti mora na stabilnih prehranskih verigah, ki vključujejo učinkovite deležnike v pridelavi, predelavi in distribuciji. Nujno je spodbuditi uporabo novih tehnologij, digitalizacije, umetne inteligence, novih genskih tehnologij ter vidike biogospodarstva. Nujen je razvoj območij z modernimi načini pridelave, saj se na ta način znižujejo potrebna vlaganja v skupno infrastrukturo, izmenjavo znanj, procesov in drugih sinergij.

6)       Zaščititi kmetijska zemljišča z omejitvijo pozidav in preprečevanjem zaraščanja kmetijskih zemljišč ter zagotoviti surovine, ki jih ne proizvajamo v Sloveniji, in pripraviti predlog optimalnih načinov pridelave, izbora kultur ter reje živali, ki bodo zagotavljale trajnostno pridelavo oz. prirejo

7)       Pripraviti ukrepe za izgradnjo potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti

• Opredeliti ključno infrastrukturo za zagotavljanje prehranske varnosti in pripraviti načrt večletnih ukrepov za njeno izgradnjo oz. posodobitev z ustrezno povečanimi finančnimi viri. Povečati je treba naložbe v visokotehnološko kmetijsko infrastrukturo, namakalne sisteme in prilagoditev infrastrukture podnebnim spremembam, v domače blagovne znamke, nove tehnologije, spoštovanje standardov in biodiverzitete.
• Prepoznati strateško vlogo upravljavca državnega premoženja pri krepitvi celotne prehranske verige z aktivnim upravljanjem konsolidacije, razvoja in povezovanja ključnih prehranskih akterjev v večinski državni lasti.
• Zagotoviti večjo učinkovitost in ciljno usmerjanje finančnih spodbud na ključne ukrepe, ki dokazljivo povečujejo prehransko samooskrbo.

KIBERNETSKA VARNOST

8)       Zagotoviti spodbude za gospodarske subjekte, zlasti MSP-je, za obdobje 2025 do 2027, za uvedbo ali izboljšanje zaščite na področju kibernetske varnosti in prilagoditev področni zakonodaji

9)       Uvesti obvezni predmet s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter do leta 2028 vzpostaviti in razširiti specializirane študijske in magistrske programe s področja kibernetske varnosti 

10)   Vzpostaviti nacionalni kompetenčni center za kibernetsko varnost v letu 2025, kjer bodo sodelovali vsi deležniki (Urad RS za informacijsko varnost, SI-CERT, Ministrstvo za obrambo RS, gospodarstvo, IT stroka, izobraževalne ustanove, razvojne organizacije itd.)

Ta verzija deklaracije v pdf je na povezavi.

Podrobnejše so ukrepi predstavljeni na tej povezavi.

Več v fotogaleriji >>