Evropska komisija je v Bruslju predstavila težko pričakovana Dogovor za čisto industrijo in Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo za vse Evropejce. GZS pozdravlja usmeritve Evropske komisije, ki izpostavljajo pomen industrije, ukrepe za njeno konkurenčnost, med katerimi še posebej izstopa nujnost cenovno dostopne energije za industrijo. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa v luči včerajšnjega začetka veljavnosti ukrepov blažitve dvigov cen elektrike zgolj za gospodinjstva v Sloveniji poudarja: »Različne obremenitve države in stroški energije močno naraščajo in dobesedno dušijo slovensko industrijo. Medtem druge države blažijo visoke cene energije za industrijo. Zato pozivamo slovensko vlado, da po vzoru drugih držav in danes sprejetih usmeritev Evropske komisije čimprej zagotovi enake konkurenčne pogoje tudi naši industriji, še posebej energetsko intenzivni, ki je izjemnega pomena za našo državo tako z vidika doprinosa k BDP, delovanju gospodarskih verig in zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih.«
»Danes predstavljena dogovor za čisto industrijo in akcijski načrt za cenovno dostopno energijo sta korak v pravo smer. Veseli me, da Evropska unija prepoznava pomen industrije in nujnost krepitve njene konkurenčnosti. Evropa se je začela zavedati, da brez industrije, še posebej industrije materialov, ki je sicer energetsko bolj intenzivna, preprosto ne moremo. To je še posebej pomembno sedaj, ko se v svetu dogajajo pomembne geopolitične spremembe in se bo morala Evropa bolj kot kdaj koli doslej zanesti sama nase,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Vesna Nahtigal ob tem izpostavlja, da je Evropska komisija v svojih načrtih predstavila usmeritve, na katere GZS že več let opozarja slovenske vlade: »Industrija materialov je bogastvo našega gospodarstva, saj zagotavljanja osnovne materiale za ostale naše predelovalne dejavnosti. Evropa si želi privabiti industrijo s tretjih trgov nazaj na evropska tla. V Sloveniji pa jo še imamo in želela bi si, da bi slovenska vlada slišala glas gospodarstva in bi – podobno kot EU in ostale države, tej industriji pomagala tako pri ohranjanju njene energetske konkurenčnosti kot prehodu na čistejše tehnologije. S tem bomo ne samo ohranili motor gospodarske dejavnosti, ampak tudi delovna mesta in si zagotovili materialno in gospodarsko varnost države.«
»Na GZS vidimo možnost, da vlada zagotovi slovenskim podjetjem primerljivo z ostalimi državami omejitev cen električne energije, zniža davčno obremenitev in oprosti plačila prispevkov za obnovljive vire energije (OVE), soproizvodnjo toplote in energije (SPTE) ter učinkovite rabe energije (URE),« je jasna Nahtigalova.
Trenutni ukrepi držav članic za blažitev visokih cen energije za podjetja
Predstavniki slovenske vlade opravičujejo svojo neaktivnost na področju blažitve visokih cen električne energije za gospodarstvo, češ da je to nedovoljena državna pomoč. A pregled po državah članicah EU je pokazal, da številne države trenutno izvajajo različne ukrepe za blažitev cen energije s ciljem zaščite lastne industrije pred visokimi stroški energije. Slovenija teh ukrepov nima.
Ukrepi držav članic so usmerjeni predvsem v industrijske porabnike, še posebej energetsko intenzivno industrijo. Države članice tako letos izvajajo različne ukrepe, kot so »cenovna kapica« oz. zgornje omejitve cen elektrike ali plina za industrijske porabnike, davčne olajšave (znižanje DDV, trošarin in drugih posebnih davkov, znižanje sistemskih stroškov na računih za elektriko, povečanje neobdavčenega praga za energetske davke), finančna pomoč v različnih oblikah (subvencije in posojila za energetsko intenzivne panoge, energetski boni, neposredna finančna pomoč, subvencije za vlaganja v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost). Med državami, ki imajo uvedene različne ukrepe za blažitev visokih cen električne energije za gospodarstvo, so na primer Nemčija, Francija, Italija, Španija, Poljska, Grčija, Belgija, Avstrija in Švedska.
V Sloveniji so od leta 2023 naprej cene električne energije za ne-gospodinjske odjemalce[1] višje od povprečja EU. Stroški elektrike pa so se z novim sistemom omrežnin še bistveno povečali, kar slovenski industriji slabša možnosti pridobivanja novih naročil glede na ostale proizvajalce z ugodnejšimi cenami energentov.
Evropski dogovor za čisto industrijo
V Bruslju danes predstavljen dogovor za čisto industrijo v ospredje delovanja nove Evropske komisije postavlja povečanje konkurenčnosti in tehnološki razvoj, posodobitev in razogljičenje gospodarstva. Evropska komisija pri tem poudarja pomen industrije za prihodnost Evropske unije: »Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska in cementna industrija, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena.«
Kot ugotavlja Evropska komisija, so konkurenčni pogoji in razvoj industrije ključni za ohranitev socialnih storitev za evropske državljane. Ker je za dvig konkurenčnosti potreben usklajen pristop držav, bo Evropska komisija ukrepala na več področjih. Nov evropski dogovor se zato osredotoča na energetsko intenzivno industrijo, ki nujno potrebuje pomoč pri obvladovanju visokih stroškov energije, premagovanju nepoštenih praks globalne konkurence in kompleksnih zakonodajnih zahtev. Poleg tega pa dogovor poudarja tudi sektor čistih tehnologij, ki bo podpiral preoblikovanje industrije, njeno konkurenčnost in razogljičenje, pri čemer bo prioriteta krožno gospodarstvo in dostop do materialov.
Evropska komisija v dogovoru še posebej poudarja nujno dostopnost industrije do energije po konkurenčnih cenah. V splošnem so cene energije v EU višje in predstavljajo še poseben izziv energetsko intenzivni industriji. Ob dogovoru za čisto industrijo je komisija danes zato objavila tudi Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo.
Dogovor za čisto industrijo bo predstavljal osnovni okvir ukrepov, na osnovi katerih bodo oblikovani načrti za razvoj različnih industrijskih sektorjev; med njimi Evropska komisija za 2025 načrtuje akcijske načrte za avtomobilsko industrijo, kemično industrijo, industrijo jekla in kovin, transport in bio gospodarstvo.
Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo tudi o znižanju cen energije za industrijo
V danes objavljenem akcijskem načrtu Evropska komisija predstavlja osem ukrepov za kratkoročno znižanje računov za energijo, hkrati pa pospešeno izvajanje nujno potrebnih strukturnih reform za zmanjšanje stroškov in okrepitev energetskih sistemov za ublažitev prihodnjih cenovnih šokov v energetiki. Evropska komisija izpostavlja enega izmed ukrepov – izboljšanje cenovne dostopnosti računov za električno energijo. Pri tem poudarja, da lahko države članice že danes znižajo račune za električno energijo, zlasti na področju omrežnin in obdavčitve.
Za zmanjšanje stroškov energetskega sistema bo komisija na področju omrežnin predlagala zasnovo tarifnih metodologij za omrežne dajatve, ki bodo spodbujale uporabo prožnosti, hkrati pa ohranjale spodbudo za naložbe v omrežje in enake konkurenčne pogoje. Uporabnikom omrežij bo omogočila, da prilagodijo ali preusmerijo rabo energije na čas in kraj, kjer so na voljo najcenejši viri energije in ko je to stroškovno najučinkovitejše za celoten sistem. Komisija poudarja, da bi morale države članice po potrebi uporabiti svoj državni proračun za znižanje omrežnine v skladu s pravili o državni pomoči in konkurenčnim pravom.
Komisija poudarja, da Direktiva o obdavčitvi energije (Direktiva Sveta 2003/96/ES) določa minimalno obdavčitev električne energije in državam članicam omogoča, da za energetsko intenzivne industrije in gospodinjstva znižajo davčno stopnjo (DDV, davek na energijo, drugi nacionalni davki) do nič. Države članice lahko tako znižajo nacionalne davke in dajatve na računu za električno energijo, in sicer v smeri najnižjih trošarinskih stopenj, predvidenih v direktivi o obdavčitvi energije (0,5 EUR/MWh za podjetja) in v smeri nižje stopnje DDV, ki jo dovoljuje direktiva o DDV (najmanj 5 %) ali odpravijo dajatve, ki niso povezane z energijo (kar je lahko vključeno neposredno v račun ali v omrežnino), ali prenesejo dajatve, ki financirajo energetske politike, v splošni proračun. Komisija bo v skladu z direktivo o obdavčitvi energije izdala priporočilo državam članicam.
Poleg tega komisija med drugim poudarja, da je treba za industrijo, še posebej energetsko intenzivno, omogočiti dolgoročne pogodbe o dobavi električne energije. Industrija, ki porablja energijo, zlasti pa energetsko intenzivna industrija, namreč potrebuje gotovost glede oskrbe z energijo in njenih cen, da lahko načrtuje svojo proizvodnjo in sprejema naložbene odločitve.
Industrija materialov in predelovalne dejavnosti v Sloveniji
Industrija materialov predstavlja kovinsko, kemično, papirno industrijo in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov. V teh panogah je okoli 640 podjetij in 27.000 zaposlenih, kar predstavlja 13 odstotkov vseh v predelovalnih dejavnosti). Te prispevajo dobre 3 odstotke k BDP (1,8 milijarde evrov v 2023).
Vse predelovalne dejavnosti skupaj pa v Sloveniji predstavljajo kar 22 tisoč poslovnih subjektov, od tega 9.300 družb, 10.500 samostojnih podjetnikov in 2.200 drugih vrst subjektov. Predelovalna industrija zaposluje okoli 252.000 zaposlenih (vsako četrto delovno mesto v Sloveniji je bilo v predelovalnih dejavnostih), v 2023 pa so ustvarile 22 odstotkov BDP (12,5 mrd EUR). Slovenije se s tem uvršča na 3. mesto med državami EU po pomenu predelovalnih dejavnostih v BDP.
[1] Skupina Ic 500-2.000 MWh
