Po prvem pregledu koalicijske pogodbe ugotavljamo, da ta vključuje številne dolgo pričakovane zaveze za izboljšanje poslovnega okolja, večjo produktivnost gospodarstva in podporo razvoju Slovenije. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da bodo »zapisane razvojne usmeritve  preko uspešnejšega gospodarstva  prispevale tudi h krepitvi socialne države in javnih storitev.« Ob tem pa izpostavlja, da bo sedaj pomembno oblikovati konkretne ukrepe po posameznih ministrstvih, zagotoviti vzdržnost javnih financ, ob tem pa krepiti socialni dialog.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Koalicijska pogodba po prvem pregledu vsebuje številne zaveze in izboljšave poslovnega okolja, na katere GZS pa tudi pomembnejši ekonomisti in strokovnjaki opozarjajo že dolgo. Predlagane spremembe gredo v smeri razvoja Slovenije in večje produktivnosti gospodarstva, kar bo prispevalo h krepitvi socialne države in zagotavljanju javnih storitev in s tem dobrobiti za vse. Pričakujemo, da bodo te zaveze v nadaljevanju podprte tudi s konkretnimi ukrepi in jasnimi prioritetami pristojnih ministrstev, pri tem pa bo pomembno zagotavljanje vzdržnosti javnih financ in povečanje kakovosti javnih storitev. Prav zato se moramo v Sloveniji prizadevati za odkrit socialni dialog, ki temelji na strokovnih argumentih.«

Finančno vzdržnost ukrepov ne vidimo v zmanjševanju socialnih pravic in ošibitvi javnih storitev, pač pa v izboljšanju učinkovitosti delovanja javnega sektorja, zmanjšanju nepotrebnih administrativnih bremen ter neproduktivnih aktivnosti in projektov.

V koalicijski pogodbi pozdravljamo predloge za povečanje produktivnosti in investicij (nacionalni program produktivnosti, industrijska politika …), bolj spodbudno davčno okolje (razbremenitev stroškov dela, razvojna kapica, dohodninske spremembe, spremembe na področju davka od dohodkov pravnih oseb …) in debirokratizacijo (poenostavitve in pospešitve postopkov pridobivanja dovoljenj, molk organa, ‘one in, two out’ …). Prav tako vključuje pozitivne usmeritve na področju energetike (poudarek na zanesljivi in cenovno dostopni energiji s kombinacijo jedrske, hidro in obnovljivimi viri energije …), digitalizacije (digitalizacija procesov, enotno digitalno okno za javne storitve), spodbujanja zaposlovanja in razvoja ustreznih kadrov (dualni sistem, deficitarni poklici, vseživljenjsko učenje …). Pozdravljamo tudi korake v smeri ustrezne podpore start-upov.

Ob tem predlagamo, da se pri podpori investicijam in vlaganjem v raziskave, razvoj in inovacije še konkretno opredeli razvojne sklade, finančne mehanizme, kapital za rast podjetij, podpora velikim razvojnim projektom ter prenosu aplikativnih raziskav in njihove komercializacije.

V nadaljevanju pričakujemo, da bo vlada na podlagi koalicijskih zavez pripravila tudi jasen izvedbeni načrt ukrepov po posameznih ministrstvih in časovnico, pri oblikovanju rešitev pa vključevala socialne partnerje in gospodarstvo. Prav izvedbena ambicioznost bo odločilna za to, ali bodo zapisane usmeritve dejansko prispevale k višji konkurenčnosti Slovenije.

Ob tem Vesna Nahtigal izpostavlja, da Slovenija potrebuje tudi nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, kot smo ga opredelili v Made in Slovenia 2035. V načrtu mora država opredeliti ključne strateške gospodarske panoge za Slovenijo, začrtati njihov dolgoročen razvoj ter oblikovati izvedbeno zavezujoče ukrepe po ključnih stebrih slovenskega poslovnega okolja.