Ljubljana, 25. april 2025 – »Na Gospodarski zbornici Sloveniji smo zadovoljni, da smo vlada in socialni partnerji na današnji seji Ekonomsko socialnega sveta soglasno potrdili predlog pokojninske reforme, ki bo po eni strani zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, po drugi strani pa vzdržnost pokojninske blagajne. To je rezultat zglednega socialnega dialoga in medsebojnega spoštovanja vseh treh pogajalskih strani. Veseli nas tudi, da bo takšna reforma omogočila starejšim, ki imajo željo in to zmorejo, delati dlje, hkrati pa bo spodbudila mlade za čimprejšnje vključevanje na trg dela,« je izpostavil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Ob tem je pozdravil, da se prispevne stopnje podjetij ne bodo povišale.
Po podpisu dogovora Vlade RS in socialnih partnerjev o predlogu pokojninske reforme 2. aprila je vse do včeraj potekala javna obravnava zakonskega predloga. Pogajalska skupina pri Ekonomsko socialnem svetu (ESS), v kateri je sodeloval tudi predstavnik GZS, je po razpravi v čistopis novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključila zgolj tiste predloge, ki so dobili soglasje vseh treh pogajalskih strani – vlade, sindikatov in delodajalcev.
Kot pozitivno je Gorenšček ocenil, da v predlogu zakona ni predpisana avtomatska vključitev delodajalcev v drugi steber, kar je v skladu s stališčem GZS. »Gre za kompromis, ki bo omogočil lažje vključevanje v drugi pokojninski steber, ne da da bi to predpisal kot obvezo. Če bi namreč uzakonili obvezno vključevanje v ta steber, bi to predstavljalo dodatno obremenitev za podjetja,« je pojasnil in dodal, »da gospodarstvo tega ne bi moglo sprejeti, saj bi to ob vseh ostalih obremenitvah vodilo v še večjo nekonkurenčnost podjetij v Sloveniji, ogrožanje njihovega poslovanja in delovnih mest zaposlenih. Že sedaj je namreč davčni primež podjetij v Sloveniji pri povprečni plači precej nad povprečjem OECD,pri čemer še posebej izstopajo visoki prispevki.« Predlog novele zakona, ki jo je potrdil Ekonomsko socialni svet, sedaj predvideva, da morajo podjetja z več kot desetimi zaposlenimi v dveh letih po začetku veljavnosti zakona znotraj podjetja v sodelovanju z lastnim sindikatom ali predstavnikom delavcev sprejeti odločitev, ali gredo v pokojninski načrt in ga v tem primeru tudi izdelati.
Glede na to, da se v drugi fazi odpira novela zakona o urejanju trga dela (ZUTD), je Gorenšček ob tem ponovil, da GZS podpira povečanje dovoljenih ur upokojenskega dela: »Delodajalci si v Zakonu o urejanju trga dela želimo podaljšanje časa za začasno in občasno delo upokojencev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine s sedanjih 60 ur na 90 ur mesečno. Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi jim to prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu.« Ena od pomembnih točk ZUTD je tudi tako imenovani most do upokojitve, pri katerem so si interesi delodajalcev in sindikatov bližji; medtem ko želi država v okviru izpolnjevanja pogojev za sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO-ja) ta most reformirati. Kot je pojasnil Gorenšček, »na GZS menimo, da most daje možnost za to, da se v zaključnem obdobju delovnega razmerja za zaposlenega najde rešitev za predčasno mehko zaključitev sodelovanja. Nekateri delavci so namreč pred upokojitvijo precej izčrpani.«
