Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob današnji obravnavi interventnega zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine izraža razočaranje, da ta ne vključuje tudi gospodarstva. GZS zato poziva politične stranke in Vlado RS, da zagotovijo ustrezno omilitev tudi za gospodarske subjekte, ki jih je nov sistem obračunavanja omrežnin najbolj prizadel.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob napovedi današnjega interventnega zakona izrazila zaskrbljenost, da politika ne prepoznava pomena gospodarstva za dobrobit te države: »Včeraj smo lahko v Bruslju spremljali predstavitev kompasa za dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Evropa se zaveda pomembnosti energetsko intenzivne industrije, ki proizvaja pomembne materiale za ostale dele gospodarstva, kot so npr. jeklo, kovine, steklo, kemične snovi in papir. Pri nas imamo to industrijo, a jo namesto, da bi ji pomagali, dobesedno dušimo v povečevanju stroškov.«
Zato GZS predlaga, da »podobno kot namerava Državni zbor RS s posebnim ukrepom ublažiti posledice novega sistema za gospodinjske odjemalce, da do uveljavitve novega sistema omrežnin razbremeni tudi poslovne odjemalce z zmanjšanjem tarifne postavke pri omrežnini za energijo,« je jasna Vesna Nahtigal.
Kot je znano, je GZS predlagal začasno vrnitev prejšnjega omrežninskega sistema, v tem vmesnem času pa izvedbo celostne analize učinkov predlogov ELESa (manjše število časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk) in pripravo povsem novega akta z ustreznejšo metodologijo. »Ob tem pa je potrebno zagotoviti večletno prehodno obdobje in postopen dvig tarif, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo. Pri tem pa je nujno upoštevati tudi specifike gospodarstva,« poudarja generalna direktorica GZS.
Ob tem dodaja: »Zadnji dve leti je cena električne energije za negospodinjske odjemalce višja od povprečja EU, medtem ko je bila pred letom 2023 v povprečju za četrtino do petino nižja. Strošek omrežnine je del te cene in vpliva na dvig končne cene elektrike. To pomeni, da bo slovenska industrija izgubila konkurenčno prednost nižje cene električne energije, ki ji je v preteklosti pomagala pri pridobivanju novih naročil.«
Po razpoložljivih podatkih GZS je namreč nov sistem obračuna omrežnin v primerjavi s staro metodologijo najbolj prizadel gospodarske subjekte, ki so priključeni na visoko in srednjo napetostno omrežje. GZS opozarja, da dvig stroška omrežnine, izražen v deležih prihodkov ali celotnih stroškov električne energije nekaterih podjetij, kot se poskuša v javnosti relativizirati visoke dvige cen omrežnin, res deluje kot relativno majhen; a je ta v absolutnem znesku za posamezno podjetje lahko tudi tako visok, da ni zanemarljiv v ostri mednarodni konkurenci, kjer praviloma delujejo domača energetsko intenzivna podjetja. V analizi GZS prejetih računov podjetij so bila namreč tudi podjetja na visoko napetostnem omrežju z dvigi stroškov za 258 % ali pa podjetja na srednji napetosti s povišanji stroškov omrežnine tudi do 587 % in 986 %.
