Analiza GZS za leto 2025 kaže, da rast neto dobička ne odraža dejanskega stanja v slovenskem gospodarstvu. Največja rast dobičkov je bila prisotna v  dejavnosti, kjer poslujejo finančni holdingi (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti) in energetiki. Prihodki, izvoz in dodana vrednost ostajajo pod pritiskom, stroški dela pa rastejo hitreje od produktivnosti. Posledice so že vidne: slabšanje konkurenčnosti, manj sredstev za investicije in razvoj ter vse večji pritisk na poslovanje, kar potrjuje tudi anketa med 460 podjetji. Zato podpiramo davčno razbremenitev dela in podjetij, kot je predlagana v koalicijski pogodbi 2026–2030, saj z bolj celostnim pristopom različnih ukrepov sledijo cilju razvoja Slovenije.

Največja rast dobičkov v sektorju, kjer poslujejo finančni holdingi in v energetiki

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Lahkotne izjave o rekordnih dobičkih gospodarstva ne odražajo celovite slike dejanskega stanja v podjetjih. Gospodarske slike ne moremo presojati po enem ali dveh kazalnikih – potrebujemo celovit pogled na dodano vrednost, investicije, izvoz in stroške dela. GZS ni napovedovala katastrofalnih razmer. Opozarjali pa smo, da se je gospodarska rast v preteklih letih umirjala, zlasti zaradi šibkega izvoza, kar še vedno potrjujejo zadnji aktualni podatki.«

Podrobna analiza poslovanja gospodarskih družb v letu 2025, ki jo je pripravila Analitika GZS na podlagi podatkov AJPES in dodatnih poglobljenih pregledov, kaže, da je bila rast dobičkov prisotna v ozkem delu gospodarstva in ne izhaja iz rednega poslovanja, saj se je EBITDA realno celo skrčila. Največ sta k rasti neto dobičkov prispevali dejavnosti strokovnih, znanstvenih in tehničnih storitev, kamor sodijo tudi finančni holdingi zaradi prevrednotenj lastniških deležev, ter energetika. Predelovalna dejavnost in trgovina sta skupaj ustvarili le 28 odstotkov celotnega povečanja neto dobička v Sloveniji.

Lanska rast dobička je bila predvsem posledica zmanjšanja izgub in finančnih učinkov v povezanih družbah. Ključni izziv pri poslovanju v slovenskem gospodarstvu ostaja razkorak med produktivnostjo in stroški dela. Produktivnost se je sicer povečala, vendar bistveno počasneje kot stroški dela, zato je razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo doseglo najvišjo raven po letu 2020. V zadnjih petih letih so se stroški dela na delovno uro v zasebnem sektorju povečali približno dvakrat hitreje kot v povprečju EU-27.

V prvem četrtletju letos je slovensko gospodarstvo sicer doseglo visoko pozitivno medletno rast (+3 %), vendar je to tudi posledica dejstva, da je bil BDP Slovenije v primerjanem 1. četrtletju lanskega leta negativen. Če pa primerjamo prvo četrtletje letos z zadnjim četrtletjem lani pa je ta rast 0,7-odstotna – to je nižje kot v 2. ali 3. četrtletju lani. Spodbudno je, da se od zadnjega četrtletja 2025 poleg investicij v zgradbe in objekte krepijo tudi investicije v stroje in opremo. Pozitivni trendi pa še niso vplivali na višjo rast izvoza blaga in storitev.

Anketa o vplivih stroškov dela med 460 podjetji

GZS je maja med 460 podjetji izvedla anketo o vplivu visokih stroškov dela na poslovanje. Več kot polovica podjetij je v zadnjem letu zabeležila dvomestno rast stroškov dela na zaposlenega, petina pa rast med 8 in 10 odstotki. Več kot tretjina podjetij ocenjuje, da gre za najvišjo rast stroškov dela v zadnjih desetih letih, slaba tretjina pa, da je najvišja v zadnjih treh letih. Dve tretjini podjetij poročata o pomembnem vplivu na dobičkonosnost, likvidnost, naročila in delovna mesta. Če se razmere ne bodo izboljšale, bo polovica podjetij še naprej višala cene, 38 odstotkov jih bo ustavilo investicije, 31 odstotkov zaposlovanje, petina pa bo uvajala umetno inteligenco. Slaba šestina podjetij napoveduje tudi odpuščanja.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc: »Aktualni stroškovni šok po obsegu in intenzivnosti nima primerjave v zadnjem desetletju ter že sproža strukturne odzive podjetij. Podjetja stroškov dela ne morejo več v celoti prenašati v cene. To pomeni slabšanje dobičkonosnosti, manj investicij in vse več pritiska na zaposlovanje. Če se razmere ne spremenijo, bodo kadrovski rezi v prihodnjem letu še izrazitejši, posledice pa se bodo občutile tudi na trgu dela v zasebnem sektorju.«

Koalicijska pogodba: davčna razbremenitev kot spodbuda za investicije, razvoj in nova delovna mesta

Na GZS zato pozdravljamo predloge koalicijske pogodbe 2026–2030 na področju davčne razbremenitve dela in podjetij.

Vesna Nahtigal: »Pozdravljamo ukrepe za razbremenitev plač zaposlenih ter davčne spodbude za investicije, inovacije, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter privabljanje vrhunskih kadrov. To so ukrepi, ki lahko okrepijo produktivnost, investicije in dolgoročno rast.«

Po naši oceni bi predlagane rešitve razbremenile ne le vodilne kadre, temveč tudi razvojne profile, kot so inženirji, razvijalci in drugi strokovnjaki z visoko dodano vrednostjo. Hkrati bi spodbudile domače investicije, privabljanje tujih vlaganj, razvoj mladih in zagonskih podjetij ter bolj privlačno poslovno okolje za mlade. Manjše davčno breme za posameznike in podjetja pomeni več prostora za gospodarsko aktivnost, več delovnih mest, višje plače in več investicij. To je prava smer za močnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo.

Ob tem pa na GZS v koalicijski pogodbi pogrešamo ukrepe, kot so ponovna uveljavitev neomejene možnosti prenosa davčne izgube za 100 % davčne osnove ali pa podaljšanje s 5 na najmanj 10 let; razširitev olajšave za investiranje na osnovna sredstva v pretežno storitvenih dejavnostih ter možnost pospešene amortizacije za vlaganja v obnovljive vire energije in lokalne vire surovin; postopnost pri uvajanju prispevka za dolgotrajno oskrbo ter ugodnejšo dohodninsko obravnavo pri napotenih delavcih.