Slovenija se v zadnjih letih nahaja v izrazitem investicijskem ciklu na področju prometne infrastrukture, ki zajema tako cestni kot železniški sistem. Združenje za promet GZS ta razvoj pozdravlja, saj gre za nujne projekte, ki bodo dolgoročno izboljšali prometno varnost, dostopnost in konkurenčnost gospodarstva. Ob tem pa opozarja, da mora biti pri vseh infrastrukturnih projektih zagotovljena tudi čim večja pretočnost prometa na deloviščih. V tem kontekstu tudi pozdravlja napovedi novega ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, o učinkovitejšem izvajanju projektov.

Direktor GZS – Združenja za promet Robert Sever: »Slovenija ina zaradi svoje geostrateške lege izjemen pomen v evropskih prometnih tokovih. Prav zato si ne moremo privoščiti, da bi investicijski procesi, ki so sicer nujni in dobrodošli, kratkoročno povzročali nesorazmerno velike motnje v prometu. Cilj mora biti jasen: izvajati infrastrukturne investicije hitro, učinkovito in ob minimalnem vplivu na promet.«

Obsežni projekti prenove in nadgradnje avtocestnega omrežja, modernizacije železnic ter razvoja novih prometnih povezav predstavljajo pomemben korak k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povečanju prometne varnosti ter učinkovitejši vključitvi v evropske prometne tokove. Nujno pa je zagotoviti čim večjo pretočnost prometa na deloviščih. Zastoji povečujejo stroške transporta, zmanjšujejo učinkovitost logističnih procesov, povzročajo zamude v dobavah in vplivajo na zanesljivost oskrbnih verig. Posledično negativno vplivajo na konkurenčnost podjetij in celotnega gospodarstva. Čas, izgubljen v kolonah, se neposredno pretvarja v stroške, ki jih nosijo podjetja, prevozniki in končni uporabniki. Zato Sever pozdravlja napovedi novega ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, ki je ob zaslišanju med ključnimi ukrepi izpostavil izvajanje gradbenih del tudi v nočnem času na najbolj obremenjenih odsekih, kar lahko pomembno zmanjša dnevne zastoje, ter  potrebo po krajših rokih izvedbe in večji odgovornosti izvajalcev, da se prometne omejitve zmanjšajo na najkrajši možni čas.

Samo na cestni infrastrukturi so trenutno odprta številna delovišča:

AVTOCESTE IN HITRE CESTE

A1 – štajerska avtocesta (Ljubljana – Maribor)

Vransko – Šentrupert (proti Mariboru)
→ dela, oviran promet

Slovenske Konjice – Dramlje
→ dolgoročna zapora: promet poteka po enem pasu v vsako smer (dvosmerno)
→ hkrati zaprt uvoz/izvoz Slovenske Konjice

A1 – primorska avtocesta (Ljubljana – Koper)

Razcep Nanos – območje Postojne/Unec
→ obsežna dela → zastoji in območje zoženih pasov

Senožeče – Postojna / Unec – Postojna
→ več odsekov z delovišči → pogosti zastoji

Predor Kastelec (obe smeri)
→ dela → zapiranje posameznih pasov

A2 – gorenjska in dolenjska avtocesta

Ljubljana Šentvid (Celovška cesta – izvoz)
→ dela → oviran promet [dars.si]

Vodice – Koseze (proti Ljubljani)
→ območje del → zastoji in zmanjšana prepustnost [dars.si]

Kronovo – Starine / Grosuplje zahod
→ dela → zapora pasov in oviran promet

A5 – pomurska avtocesta (Maribor – Pince)

Turnišče – Dolga vas (proti Lendavi)
→ dela → zaprt vozni pas

H4 – vipavska hitra cesta

Vipava – Ajdovščina / Vipava – Nanos
→ večja dela → periodične popolne zapore (vikendi/noči) [promet.si]

Šempas – Ajdovščina
→ dela → pomična zapora pasu

GLAVNE IN REGIONALNE CESTE

Izola – Jagodje – Valeta (Belveder) (op. izvajanje prestavljeno na september)
→ najbolj kritična regionalna povezava v državi
→ izrazit vpliv na turizem in lokalno gospodarstvo

Ravne – Dravograd
→ popolna zapora (kratkoročna, terminsko določena)

Lipnica – Kropa – Rudno (Podblica – Lajše)
→ dolgotrajna zapora (do sredine junija)

Celje – Krško (pri Logu)
→ dela → izmenični enosmerni promet

Črnuče – Tomačevo (Ljubljana)
→ dela → močno oviran promet

Tolmin – Spodnja Idrija (Plužnje)
→ podor → izmenični promet

Laško – Šentjur (Šentrupert)
→ plaz → delna zapora

Ljubljana: Dunajska – Brnčičeva – obvoznica (odseki)
Medno – Ljubljana / Vič – Brezovica / Lesce – Bled
→ več odsekov z delovišči in ovirami