Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 1,5 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Vseeno je potrebno izpostaviti, da so bili podobno izzivi enaki za Hrvaško, vendar je industrijska proizvodnja v 2025 na Hrvaškem porasla za 5,2 % (https://dzs.gov.hr/vijesti/industrijska-proizvodnja-u-prosincu-2025-porasla-za-4-5-na-godisnjoj-razini/2453). Merjeno po namenskih skupinah (razdelitev na proizvode za vmesno porabo, investicije in široko porabo) je v letu 2025, glede na predhodno leto, upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (-2,2 %), in sicer tako energentov (-3,7 %) kot tudi surovin (-2 %; vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, električne komponente, ipd.). Enoodstoten padec je bil prisoten pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, motorna vozila, popravila in montaža strojev, ipd.). Nekoliko je upadla proizvodnja proizvodov za široko rabo (za pol odstotka), predvsem zaradi padca v zadnjem četrtletju (-5,8 %), ki je bil največji v zadnjih dveh letih. K letnemu padcu je ključno prispevala manjša proizvodnja trajnih proizvodov za široko rabo (-3 %; pohištvo, gospodinjske naprave, ipd.), kar je ublažila zelo skromna rast proizvodnje netrajnih proizvodov (+0,8 %; živila, zdravila, itn.). Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, je bila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, računalniki, elektronski in optični izdelki) v letu 2025 za odstotek nižja glede na predhodno leto. Izrazit padec je bil prisoten zlasti v zadnjem četrtletju (-6 %), ki je bil največji v zadnjem letu in pol. Proizvodnja srednje visoko tehnoloških proizvodov (kemični izdelki, električne naprave, motorna vozila, ipd.) je upadla za 4 %, pri čemer je ta v zadnjem četrtletju (-6,4 %) upadla najbolj v zadnjih dveh letih. Sledi padec proizvodnje srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (-1,8 %; izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin, ipd.). Porasla je le proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (+2 %), k čemer je po naši oceni prispevala večja proizvodnja v prehrambni industriji ter obdelavi in pridelavi lesa. Vir: Statistični urad RS

Več informacij na povezavi.