Ines Čigoja, GZS: »Podjetja imajo izzive, saj nimajo dovolj stikov in mreže v ciljni državi. Poleg tega želijo priti v neko državo, vendar je to površinska odločitev, če tega cilja ne podpirajo podatki, zakaj prav ta država, kakšni so tam izvozni potencial, konkurenca in kako se tam umeščajo, ampak se usmerjajo po občutku. In to potem verižno vpliva tudi na celoten prodajni proces, ko vstopajo v to državo. Podjetja na vprašanje, koga nagovarjajo in kdo je končna stranka, zelo na široko povedo: avtomobilska ali gumarska industrija in tako dalje. Zdaj pa je treba vse natančno razdelati, da vemo, kaj in kako komuniciramo z novim trgom, šele potem temu lahko sledi uspeh na novem trgu.«

Logika Pospeševalnika izvoza je: razišči – pripravi – pojdi v realnost. Torej, preden se podjetje poda na tuje trge, mora razumeti posebnosti ciljnega trga, vključno z ekonomskimi, kulturnimi in regulativnimi dejavniki. Temeljita raziskava trga vključuje analizo povpraševanja, identifikacijo potencialnih konkurentov in oceno tržnega potenciala ter uporabo naprednih digitalnih orodij. S tem podjetje lahko bolje razume, kje je v primerjavi s konkurenco in kako se lahko učinkovito umesti.

Več o Pospeševalniku izvozu preberite tukaj >>

The post Pri izvozu so ključ dobri podatki in priprava first appeared on Media GZS.

Nedavna objava statističnega urada, da je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila petodstotno medletno gospodarsko rast, je “izredno lepa novica”, je pogovor za STA začela Nahtigal. “Drastičen dvig” je presenetil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), sogovornica pa je zadovoljna, da je bila rast zabeležena v več sektorjih.

Kot posebej pozitivno je izpostavila rast investicij, zlasti v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, okrepila se je stanovanjska gradnja, povečali so se nakupi transportnih sredstev, gradbene mehanizacije ter drugih strojev in opreme, povečala se je potrošnja gospodinjstev … “Glede na to, da smo zelo izvozno naravnana država, me posebej veseli, da se je kar dobro popravil tudi izvoz,” je poudarila.

Je pa opomnila, da so bili gospodarski trendi v zadnjih štirih letih v upadanju in da so tudi obeti v luči vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter suše zelo negotovi. Posledično med drugim pričakuje podražitev energentov. Slovenija je na tem področju ranljiva, saj je pri plinu in naftnih derivatih popolnoma odvisna od uvoza, je dejala.

Pri elektriki je stanje nekaj boljše, saj smo zaradi lastnih proizvodnih kapacitet lahko bolj samozadostni, “je pa treba vedeti, da Slovenija ne tekmuje samo znotraj Evrope, temveč zlasti z Azijo in ZDA, kjer so cene bistveno bolj ugodne kot v Evropi”, je nadaljevala. Poleg tega je tudi učinkovitost evropskih držav pri pripravi ukrepov v podporo industriji različna, je dodala.

Slovenija, ki je po stopnji industrializacije tretja v Evropi, je bila pri delnem kritju visokih stroškov električne energije ob energetski krizi prepočasna. Prehitele so nas Nemčija, Francija, Avstrija, pa tudi Italija, Poljska, Češka, je navedla in izrazila upanje, da bo država pri aktivaciji ukrepov na področju naftnih derivatov, če bo ta potrebna, reagirala hitreje.

Država je sicer gospodarstvu leta 2023 zagotovila okoli milijardo evrov spodbud in pomoči, tudi za leti 2024 in 2025 jih je predvidela za po okoli 700 milijonov evrov. Generalno direktorico GZS moti, da te subvencije spremlja negativna konotacija.

“Podjetja v svojih državah podpira večina držav, Slovenija pa je po subvencijah podjetjem v deležu BDP šele na 15. mestu v EU. Poglejte, koliko raznoraznih pomoči so deležna podjetja na Kitajskem ali v ZDA,” se je odzvala. “Te subvencije niso pomoč kar tako, ampak so za zelo ciljane ukrepe. Če želimo razvijati vesoljske tehnologije ali biotehnologijo, potem moramo veliko vlagati v raziskave in razvoj. Če so zastavljene tako, da dosežejo preboj, se državi skozi davke povrnejo večkratno,” je utemeljila.

Se mora pa ob tem po njenih besedah zagotoviti tudi predvidljivo poslovno okolje. Pod prejšnjo vlado je naštela 15 novih obremenitev, uvajalo se jih je z danes na jutri, je opozorila. Na tak način sta bili pred volitvami sprejeti odločitvi o zimskem regresu, ki bo po njenih pričakovanjih ostal, in velikem skoku minimalne plače, o čemer naj ne bi smel odločati samo minister, pristojen za delo.

“Če je okolje predvidljivo, se lahko prilagodiš, veš, koliko lahko vlagaš, če pa ni, potem del prihraniš in ne investiraš v raziskave in razvoj. S tem izgubljaš dvakrat,” je posvarila Nahtigal. Če so razmere predvidljive, je tudi subvencij manj, je prepričana.

Tudi zato so v GZS pripravili gospodarski program Made in Slovenia 2035, s katerim se zavzemajo prav za usmeritev na področja, “na katerih lahko posegamo po zvezdah”, to so farmacija in biotehnologija, IKT, avtomobilska industrija, elektroindustrija, industrija materialov, živilska industrija, lesna industrija, logistika in gradbeništvo.

“Zdaj bi se morali vsi deležniki v politiki skupaj z gospodarstvom usesti za mizo in pripraviti nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva, ki bo širši od mandata ene vlade. Na tej podlagi bi morali nato oblikovati še širši družbeni program,” verjame sogovornica.

Spregovorila je tudi o nujno potrebnih kratkoročnih ukrepih. Zadovoljna je, da je aktualna vlada veliko večino ukrepov, ki so jih predlagali v GZS, že zapisala v koalicijsko pogodbo, “zdaj pa je čas za njihovo uresničitev”.

Omenila je davčno razbremenitev, saj da so davki po “drastičnem zvišanju v zadnjih štirih letih” velika cokla, in v tej luči pa potrebo po kapici na socialne prispevke, poleg tega pa še debirokratizacijo, pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor, pomoč podjetjem pri uvajanju digitalizacije in umetne inteligence, konkurenčno ceno elektrike, kontinuirano vlaganje v raziskave in razvoj.

V zvezi s pomisleki sindikatov, da kapica pri 7500 evrih bruto, kot je zastavljena v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ne bi zajela razvojnega kadra, je ponovila, da ta znesek razumejo kot prvi korak. V GZS se zavzemajo za postopno znižanje na 6000 evrov, s čimer naj bi dosegli tudi želene kadre. Zavrnila je še strahove, da bi kapica načela solidarnostni sistem, ter navedla, da brez tovrstnih ukrepov ne bo krepitve produktivnosti in dodane vrednosti, posledično pa tudi ne socialne države.

Interventni zakon, ki ga jeseni najverjetneje čaka referendum, bodo še naprej podpirali, je napovedala. Koristi bi prinesel ne le gospodarstvu, temveč vsakemu zaposlenemu, je zatrdila. V zakonu je med drugim kot pozitivno izpostavila še prejemanje polne pokojnine, četudi bi delavec ostal v delovnem razmerju, očitke sindikatov o prisilnem upokojevanju pa je zavrnila, saj da delodajalci vedno želijo obdržati dobre zaposlene.

Glede omnibus tehnike je generalna direktorica GZS ocenila, da “ni najbolj posrečena”, a se je je posluževala tudi prejšnja vlada in je v praksi tudi drugod po Evropi. Strinja se, da bi verjetno kakšen ukrep uspešneje spravili v življenje prek novel matičnih zakonov in obravnave v socialnemu dialogu, vidi pa v poskusu skupnega nabora v enem zakonu željo po hitri pomoči gospodarstvu.

Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi posledice 900 milijonov evrov globoke javnofinančne luknje, ki naj bi jo po oceni fiskalnega sveta izvrtal interventni zakon, ob tem pa še 700 milijonov evrov dodatnih odhodkov, predvidenih v osnutku rebalansa za letos, na koncu v obliki manj finančnih in drugih ukrepov čutilo tudi gospodarstvo, je odgovorila pritrdilno. A hkrati verjame, da so vladajoči v preteklih letih “skrbno spremljali, kako padamo po konkurenčnosti in zakaj, zato mislim, da bodo z zelo tresočo roko sprejemali ukrepe, ki bi se v gospodarstvu slabo končali”.

Pogovor je nanesel tudi na novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi v koaliciji delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. “To bi zagotovo pomenilo neko razbremenitev delodajalca, zaposlenemu pa omogočilo zasebnost informacije, ali je član sindikata ali ne. Mi sicer nimamo nekih problemov s tem,” je komentirala Nahtigal. To vprašanje bi se dalo urediti tudi v kolektivnih pogajanjih, je menila. Ni pa za nagajanje sindikatom, je zatrdila.

Kot je podčrtala, je velika zagovornica socialnega dialoga. “Po 35 letih samostojne države bi morali biti tako zreli, da bi se znali dogovoriti o ključnih vsebinah, kot je nacionalni program ne le gospodarskega, temveč tudi socialnega razvoja države,” je pozvala. Vlada mora ta dialog, če želi preprečiti izstope iz Ekonomsko-socialnega sveta, kakršnim smo bili priča zadnja leta, “absolutno dobro voditi”.

V Sloveniji sicer po njenih besedah manjkajo vrednote, kot so spoštovanje in sodelovanje. Glede na širše dogajanje v svetu zdaj ni čas za ideološko razdvajanje, je izpostavila. “Če imamo radi svojo državo, moramo to pokazati z vzorom. To je absolutno vloga tako politike kot sindikatov in gospodarstvenikov. Vsi moramo stremeti k temu povezovanju, pogledati, v kateri smeri nam bo šlo najboljše, in nato vsak na svojem področju prispevati k razvoju največ, kar lahko,” je odločna.

Sogovornica si želi, da bi v Sloveniji tako, kot cenimo kulturnike in športnike, cenili tudi uspešne gospodarstvenike.

Odmevne zgodbe o kršitvah pravic tujih – in tudi domačih – delavcev je medtem pospremila z besedami, da bi “človek ob njih zajokal”. “Sram me je. In spet sem pri vrednotah – ali smo kot družba res tako nizko padli, da nam človeško življenje ni sveto?” je bila neposredna.

Obsodila je tudi ravnanja poslanca Resnice Mijiča, katerega podjetje Progros, ki ga je nedavno sicer brezplačno prenesel na Roka Snežiča, dolguje delavcem, Finančni upravi RS in kooperantom podjetja. Je primerno, da ima Slovenija poslanca, katerega sporne podjetniške prakse je zaznal že Inšpektorat RS za delo, hkrati pa je tudi v predkazenskih postopkih? “Če je vse to res, ni primerno. Nimam vzvoda, da karkoli spremenim, a imamo pristojne organe za odkrivanje kršitev in prav je, da ustrezno ukrepajo. Mi je pa žal, da je to sploh možno,” je odgovorila.

Nahtigal je bila sicer nedavno izvoljena za drugi mandat na čelu GZS, ki ga bo nastopila januarja. Zadovoljna je, da njihova zbornica glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v gospodarstvu in širši javnosti uživa velik ugled, največji med delodajalskimi organizacijami. Stabilno je tudi članstvo.

Avtor: Slovenska tiskovna agencija.

The post Generalna direktorica GZS Nahtigal v intervjuju za STA first appeared on Media GZS.

Gospodarstvo si po njegovih besedah želi predvsem občutnejše razbremenitve stroškov dela. Kot pomemben problem je izpostavil obdavčitev visoko usposobljenih zaposlenih. Opozoril je, da se Slovenija težko poteguje za strokovnjake, če so zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta davčno močno obremenjena. Prav zato ga ne presenečajo opozorila, da se visoko kvalificirani kadri za Slovenijo ne odločajo kot za državo, v kateri bi nadaljevali svojo poklicno pot. »Po eni strani ves čas govorimo, da potrebujemo uvoz strokovnjakov, po drugi strani pa je naše poslovno okolje ugodno predvsem za prejemnike najnižjih plač,« je opozoril. Med ukrepi interventnega zakona, ki so pomembni tudi za gospodarstvo, je izpostavil razvojno kapico.

Gorenšček ob tem opozarja, da interventni zakon ne more nadomestiti sistemskih sprememb, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje za večjo konkurenčnost.

Med prednostnimi nalogami vidi razbremenitev stroškov dela, zmanjšanje davkov in prispevkov ter spremembe dohodnine za delovno aktivne, s posebnim poudarkom na zaposlenih na zahtevnejših delovnih mestih.

Preberite celotni članek na spletni strani Radia Ognjišče.

The post Mitja Gorenšček za Radio Ognjišče: Odlašanje z interventnim zakonom škodi ljudem in gospodarstvu first appeared on Media GZS.

The post Glavni ekonomist v kolumni za Delo o subvencijah podjetjem first appeared on Media GZS.

Slovenija danes sodi med države z razmeroma visoko kakovostjo življenja. Vendar ohranjanje tega standarda ni samoumevno. Država se spopada z demografskimi spremembami, vse ostrejšo mednarodno konkurenco, tehnološkimi premiki in geopolitično negotovostjo. Ob tem ostaja eno ključnih razvojnih vprašanj produktivnost gospodarstva oziroma sposobnost ustvarjanja višje dodane vrednosti.

Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. FOTO: Mavric Pivk

Od gospodarske uspešnosti so neposredno odvisni javni prihodki, s katerimi financiramo zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, prometno infrastrukturo in druge storitve, ki jih uporabljamo vsak dan. Zato razprava o gospodarstvu ni zgolj razprava o podjetjih. Gre za razpravo o tem, kakšno družbo želimo in kako bomo zagotavljali njeno dolgoročno stabilnost.

Na tem razmisleku je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. Program poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšno razvojno pot mora ubrati Slovenija, če želi v prihodnjem desetletju okrepiti konkurenčnost, povečati produktivnost ter hkrati ohraniti socialno stabilnost in visoko kakovost življenja.

Program Made in Slovenia 2035 predvideva 88 ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji in možnih 19 milijard evrov investicij podjetij za razvoj novih produktov, tehnologij in procesov, digitalizacijo in širitev proizvodnje ter vlaganje v zaposlene.

Slovenija ne začenja na začetku

Razvojni načrti imajo smisel predvsem tam, kjer obstaja dobra osnova za nadaljnji napredek, in Slovenija jo ima. V zadnjih desetletjih je namreč zgradila močno izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je vključeno v mednarodne verige vrednosti in uspešno nastopa na globalnih trgih. Mnoga slovenska podjetja danes razvijajo specializirane izdelke in rešitve za zahtevne kupce po svetu.

Program Made in Slovenia 2035 združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov.

Industrijska tradicija, tehnično znanje, raziskovalni potencial in sposobnost prilagajanja so med glavnimi razlogi, da Slovenija ostaja zanimiva tudi za razvojne investicije. Toda globalna konkurenca se spreminja. Države ne tekmujejo samo s čim nižjimi stroški dela, o njihovem potencialu odločajo inovacije, hitrost razvoja, dostop do znanja, energetska konkurenčnost in sposobnost privabljanja talentov. Pri GZS so prepričani, da mora Slovenija več vrednosti ustvariti doma, z lastnim razvojem, tehnologijami, raziskavami, blagovnimi znamkami in naprednimi poslovnimi modeli.

FOTO: Tadej Kreft, GZS

Jože P. Damjan: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na vprašanje, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let.«

Na predstavitvi programa je prof. dr. Jože P. Damijan poudaril širši razvojni okvir pobude: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda.« Ob tem je poudaril, da program predvideva približno 19 milijard evrov novih investicij do leta 2035 ter opredeljuje razvojne prioritete in ukrepe za prihodnje desetletje.

Damijan je na nedavni novinarski konferenci, ki jo je ob začetku delovanja nove vlade pripravila GZS, poudaril: »Če ne bomo ukrepali, bo Slovenija izgubila konkurenčnost, investicije bodo odšle drugam, mladi pa bodo priložnosti iskali v tujini.« Po njegovih besedah je razvojni program namenjen gospodarski rasti in ustvarjanju pogojev za višje plače, kakovostnejša delovna mesta in stabilnejše financiranje javnih storitev.

88 ukrepov na devetih področjih

Program Made in Slovenia 2035, ki promovira ukrepe za učinkovitost države in razvoj znanja, združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov. V okviru teh področij predvideva 88 ukrepov in približno 19 milijard evrov razvojnih investicij do leta 2035.

Osrednja ideja je preprosta: razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. Gospodarstvo potrebuje kakovostne kadre, raziskovalne ustanove potrebujejo povezave s podjetji, država mora zagotavljati predvidljivo okolje za investicije, izobraževalni sistem pa kompetence, ki jih bodo zahtevale prihodnje tehnologije. Zato je program osredotočen tudi na raziskovalno infrastrukturo, digitalizacijo in dolgoročne razvojne politike.

Ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije

Farmacija in biotehnologija sta med najbolj perspektivnimi panogami za prihodnji razvoj Slovenije. FOTO: Pexels

Ena od pomembnih značilnosti programa je pogled na gospodarstvo kot na povezan sistem, saj posamezne panoge ne delujejo ločeno. Trajnostna mobilnost na primer povezuje avtomobilsko industrijo, elektroindustrijo, nove materiale, logistiko in digitalne tehnologije. Farmacija in biotehnologija potrebujeta močno raziskovalno okolje, dostop do vrhunskih kadrov, investicije in učinkovite postopke. Gradbeništvo se povezuje z lesnopredelovalno industrijo, naprednimi materiali in digitalnim projektiranjem.

FOTO: Lek

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija: »Farmacija in biotehnologija ustvarjata visoko dodano vrednost in krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.«

Poseben primer razvojnega potenciala sta farmacija in biotehnologija. Gre za področji, kjer se prepletajo znanost, raziskave, proizvodnja in visoka dodana vrednost. Po ocenah programa je to ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije, saj lahko ustvarja nova kakovostna delovna mesta ter privablja domače in tuje razvojne investicije. Da gre za področje z velikim razvojnim potencialom, poudarja tudi Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravila GZS ob nastopu vlade, je farmacijo in biotehnologijo izpostavil kot panogi, ki ustvarjata visoko dodano vrednost, kakovostna delovna mesta, vrhunske kompetence ter krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.

FOTO: Voranc Vogel

Aleša Mižigoj, direktorica Medexa: »Slovenska podjetja lahko uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno.« 

Pomembno vlogo imajo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetna inteligenca. Njihova vrednost ni omejena na eno panogo. Z digitalizacijo procesov lahko povečujejo produktivnost v industriji, logistiki, zdravstvu, energetiki in številnih drugih dejavnostih. Na pomen znanja in razvoja je na novinarski konferenci ob začetku dela nove vlade opozorila tudi Aleša Mižigoj, direktorica Medexa. Po njenem mnenju lahko slovenska podjetja uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno. Kot je poudarila, lahko Slovenija konkurira predvsem »z znanjem, kakovostjo, razvojem, inovacijami in izdelki z višjo dodano vrednostjo«. Ta usmeritev je tudi eno ključnih izhodišč programa Made in Slovenia 2035.

Zakaj je vse to pomembno za ljudi

Pojmi, kot so produktivnost, dodana vrednost ali konkurenčnost, imajo zelo konkretne posledice za življenje ljudi. Z višjo dodano vrednostjo je več možnosti za rast plač in kakovostnejša delovna mesta, več možnosti za strokovni razvoj mladih in več razlogov, da svoje kariere gradijo doma. Pomeni tudi več sredstev za javne storitve, od zdravstva in šolstva do dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.

Močno gospodarstvo lahko prispeva k razvoju regij, saj podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v lokalno okolje in velikokrat podpirajo lokalne športne, kulturne in skupnostne projekte. Hkrati omogoča večjo odpornost države v obdobjih gospodarskih ali geopolitičnih pretresov, zato je višja produktivnost pomemben pogoj, da Slovenija ohrani raven storitev in življenjskega standarda, ki ga prebivalci pričakujejo.

Razvoj se začne pri izvedbi

Sloveniji v razvojnih dokumentih praviloma ne manjka ambicij, velik izziv je njihovo uresničevanje, zato se program Made in Slovenia 2035 posveča vprašanju, kako razvojne cilje pretvoriti v konkretne korake – v stabilno in predvidljivo poslovno okolje, hitrejše postopke umeščanja investicij v prostor, podporo raziskavam in inovacijam, razvoj kadrov ter digitalizacijo države in gospodarstva. Prav tako pomeni razvojne politike, ki temeljijo na širšem družbenem soglasju.

Dolgoročni razvojni projekti zahtevajo čas, investicije in sodelovanje različnih deležnikov. Brez tega ostanejo tudi najboljše strategije zgolj na papirju.

Povezani ustvarjamo prihodnost

Razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. FOTO: Pexels

Noben razvojni preboj ne nastane po zaslugi enega samega akterja. Podjetja potrebujejo znanje in ljudi. Raziskovalne ustanove potrebujejo stik z gospodarstvom. Izobraževalni sistem mora slediti prihodnjim potrebam trga dela. Država pa mora ustvarjati razmere, v katerih se razvojne pobude lahko uresničijo.

Program Made in Slovenia 2035 se zato predstavlja kot širši okvir za razvojni dogovor. Njegovo osrednje sporočilo je, da prihodnosti Slovenije ne bodo oblikovali posamezni sektorji vsak zase, ampak skupno sodelovanje.

Če želi država do leta 2035 ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta, močnejše regije in vzdržne javne sisteme, bo morala razvoj razumeti kot skupni projekt. Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in ustvarjalne ljudi. Vprašanje je, kako bo znala povezati in uresničiti potencial vseh ljudi in podjetij.

FOTO: Leon Vidic 

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »K sodelovanju in povezovanju pozivamo vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor.« 

Sodelovanje različnih deležnikov je bilo osrednje sporočilo junijske novinarske konference GZS. Kot so poudarili sogovorniki, Slovenija potrebuje razvojni dogovor, ki bo presegal posamezne mandate in politične cikle ter omogočil dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države. To sporočilo najbolje povzame Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Prihodnosti ne ustvarja posamezna institucija, politika, ali samo gospodarstvo, sindikati. Ustvarjamo jo skupaj. Slovenija potrebuje skupen cilj, kako ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta in višje plače, vzdržne javne storitve in večjo blaginjo za vse ljudi. Zato danes pozivamo k sodelovanju in povezovanju vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor. Samo povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, saj skupaj zmoremo več.«

The post Do leta 2035 bi lahko bilo na voljo 19 milijard evrov investicij first appeared on Media GZS.

Slovenija pri razvoju ne začenja iz nič. Ima podjetja, ki izvažajo v najzahtevnejše svetovne trge, industrijsko tradicijo, ki sega v desetletja, in tehnološke niše, v katerih smo globalno konkurenčni. V farmaciji in biotehnologiji, avtomobilski industriji, elektroindustriji in informacijskih tehnologijah ter še kakšni panogi slovensko znanje že dosega standarde, ki jih postavljajo najpomembnejši svetovni kupci. Toda ključno vprašanje ni, kaj imamo danes — temveč ali bomo to znali pravočasno in pametno povezati.

Prav to je izhodišče programa Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki. Ne gre za sektorski dokument ali interno agendo ene interesne skupine. Gre za razvojni okvir in poziv — poziv vsem, ki soustvarjajo slovensko prihodnost: podjetjem, državi, izobraževalnim institucijam, raziskovalcem, lokalnim skupnostim in zaposlenim k sodelovanju in dogovoru o prihodnjem razvoju Slovenije.

Gospodarstvo ni cilj — je pogoj

Razprava o gospodarskem razvoju v Sloveniji pogosto zaide v past: na eni strani podjetja z jasnimi pričakovanji glede poslovnega okolja, na drugi strani država z omejitvami. Made in Slovenia 2035 ta okvir zavrača. Gospodarski razvoj ni cilj sam po sebi — je pogoj za vse, kar si kot družba želimo.

Kakovostna delovna mesta nastajajo tam, kjer podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost. Višje plače sledijo večji produktivnosti. Uspešna podjetja več prispevajo v javne blagajne — in od tega so odvisni zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, infrastruktura, varnost in nenazadnje tudi skrb za socialno šibkejše. Razvoj prinaša priložnosti za mlade, bolj enakomerno rast regij in več prostora za podporo kulturi, športu in skupnostnim pobudam.

Slovenija se hkrati sooča z dvema resnima izzivoma: prenizko produktivnostjo oziroma dodano vrednostjo in demografskimi spremembami. Oba vplivata na dolgoročno vzdržnost javnih sistemov. Odgovor nanje ni varčevanje — je razvoj.

Od dobavitelja k ustvarjalcu

Slovenija je v zadnjih desetletjih zgradila izvozno uspešno gospodarstvo. Toda biti del globalnih verig vrednosti kot dobavitelj komponente ni isto kot biti ustvarjalec lastne rešitve. Naslednji razvojni preskok zato zahteva premik: več domačega razvoja, lastnih inovacij, blagovnih znamk in naprednih poslovnih modelov.

To ni abstraktna ambicija. Slovenija ima za to temelje. Farmacija in biotehnologija že danes ustvarjata visoko dodano vrednost ter imata vzpostavljeno intenzivno sodelovanje med znanostjo in industrijsko proizvodnjo. Trajnostna mobilnost in elektroindustrija sta področji, kjer slovensko znanje vstopa v globalne dobaviteljske verige vodilnih proizvajalcev. Les je naravni vir, ki ga imamo v izobilju, a ga premalo predelujemo doma. Proizvodnja materialov in krožno gospodarstvo odpirajo prostor za manjšo odvisnost od uvoza in zagotavljajo ključne materiale (npr. steklo, kovina, papir, kemične snovi…) za ostale gospodarske panoge IKT in digitalne tehnologije dvigujejo produktivnost in omogočajo nove poslovne modele v vseh panogah. Logistika, gradbeništvo in agroživilske verige pa so hrbtenica odpornosti in regionalnega razvoja.

Prihodnost Slovenije se ne gradi v eni sami panogi. Gradi se v povezovanju — mobilnosti, materialov, farmacije, digitalizacije, infrastrukture in ljudi.

Okolje, ki omogoča razvoj

V globalni konkurenci danes ne tekmujejo samo podjetja — tekmujejo poslovna okolja. Ko podjetje presoja, kje bo investiralo, kje odprlo nov razvojni center ali razširilo proizvodnjo, gleda na hitrost postopkov, predvidljivost zakonodaje, davčno okolje, dostopnost energije, razpoložljivost kadrov in podporo raziskavam.

Slovenija je na področju privlačnosti in konkurenčnosti za vlaganja v gospodarstvo v zadnjih letih padla na najnižje mesto v zgodovini države. Prav zato moramo ustvariti pogoje, ki bodo podjetjem omogočali lažje vlaganje, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest doma. To ni ozka zahteva gospodarstva — to je predpogoj za investicije, nova delovna mesta, tudi višje plače, razvoj regij in stabilnejše javne sisteme. Stabilno in razvojno naravnano okolje koristi vsem.

Razvoj je mogoč samo skupaj

Razvojni preboj ne nastane v eni instituciji, eni panogi ali eni politiki. Nastane tam, kjer sodelujejo podjetja, država, univerze, inštituti, lokalne skupnosti in zaposleni ter ob podpori širše javnosti. Vsak od teh deležnikov ima svojo vlogo — in brez kateregakoli od njih zgodba ne deluje.

Podjetja potrebujejo znanje, usposobljene kadre, infrastrukturo in predvidljivo okolje. Država potrebuje podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo in prispevajo v skupno blagajno. Raziskovalne institucije potrebujejo poti za prenos znanja v prakso. Izobraževalni sistem mora razvijati kompetence, ki jih jutri zahteva trg. Lokalna okolja so ključna za sprejem investicij in regionalni razvoj.

Made in Slovenia 2035 je povabilo k takšnemu skupnemu razvojnemu dogovoru. Njegova vrednost ni v tem, da našteva ukrepe — temveč da pokaže, kje Slovenija že ima razvojne temelje in kaj moramo narediti, da jih spremenimo v širšo korist za vse ljudi.

Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in podjetniško energijo. Do leta 2035 bo odločilno, ali jih bo znala povezovati v model, ki ustvarja večjo vrednost doma — in jo vrača ljudem skozi boljše priložnosti, kakovostna delovna mesta, stabilne javne storitve in višjo kakovost življenja.

Made in Slovenia 2035 je razvojni program Gospodarske zbornice Slovenije, pripravljen v sodelovanju z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki.

The post Prihodnost Slovenije gradimo skupaj: znanje, podjetja in država first appeared on Media GZS.

The post Bojan Ivanc v kolumni za Delo: Hormuški vozel se razpleta first appeared on Media GZS.

Podatki za leto 2025 kažejo mešano sliko. Bruto domači proizvod se je realno povečal za 1,1 odstotka, domača potrošnja je podpirala gospodarsko aktivnost, vendar pa se je po drugi strani dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 1,3 odstotka. Zaposlenost se je zmanjšala za 0,3 odstotka, pri čemer je bil upad največji v proizvodnji, medtem ko se je povečala zaposlenost v državnem sektorju. Slovenija ostaja razmeroma odporno gospodarstvo, vendar njen prihodnji razvoj ni samoumeven. Za majhno in odprto državo, močno vključeno v evropske dobavne verige, zunanje spremembe pomenijo večjo izpostavljenost, hkrati pa priložnost za podjetja, ki lahko ponudijo specializirano znanje in tehnološko zahtevne rešitve.

Ključno vprašanje zato ni le, koliko Slovenija proizvaja in izvaža, temveč kakšen položaj imajo njena podjetja v globalnih verigah vrednosti. Razvojni premik pomeni prehod od vloge dobavitelja k večjemu vplivu na produkte, tehnologije in razvojne odločitve. Od tega je odvisno, koliko znanja, odločanja in dodane vrednosti ostane v Sloveniji.

Močna industrijska osnova, a tudi razvojne vrzeli

Slovenija ima za takšen premik dobro izhodišče. Njena podjetja so vpeta v avtomobilsko in elektroindustrijo, farmacijo, strojno industrijo, materiale (kovine, papir, kemični izdelki) ter druge tehnološko zahtevne dejavnosti. Evropski inovacijski kazalnik za leto 2025 jo uvršča na drugo mesto med članicami EU pri izvozu srednje- in visokotehnoloških proizvodov, vendar to upošteva tudi posle oplemenitenja, kar pomeni, da glavnina te proizvodnje nastane v Sloveniji. Ta ista primerjava pa pokaže tudi druge vrzeli. Pri izvozu na znanju temelječih storitev Slovenija dosega le 41,6 odstotka povprečja EU. Pod evropskim povprečjem je prav tako pri nekaterih vlaganjih v informacijsko tehnologijo in širših inovacijskih izdatkih podjetij.

Industrijsko osnovo bo zato treba nadgraditi z več programske opreme, podatkovnih rešitev, umetne inteligence, inženirskih storitev in poslovnih modelov, pri katerih se vrednost ustvarja predvsem z znanjem in intelektualno lastnino. Industrija in napredne storitve pri tem niso nasprotje. Prav njihovo povezovanje lahko tradicionalnim panogam omogoči prehod k zahtevnejšim produktom in večji dodani vrednosti.

Izvozna odprtost tako ostaja pomembna prednost, vendar sama po sebi ne zagotavlja razvojnega preboja.

Produktivnost kot osrednji razvojni izziv

Po najnovejšem poročilu UMAR je slovenska produktivnost dela leta 2025 dosegla približno 86 odstotkov povprečja EU, BDP na prebivalca po kupni moči pa 91 odstotkov. K razmeroma visoki ravni BDP na prebivalca pomembno prispeva visoka zaposlenost, vendar je prostor za nadaljnjo rast po tej poti omejen. Stopnja zaposlenosti je leta 2025 znašala 78,3 odstotka, staranje prebivalstva in manjše generacije mladih pa dodatno zaostrujejo pomanjkanje kadrov. Nadaljnji razvoj bo zato vse bolj odvisen od rasti produktivnosti.

Slovenija bo morala več vrednosti ustvariti z boljšimi tehnologijami, učinkovitejšo organizacijo, avtomatizacijo, kakovostnejšim upravljanjem in razvojem lastnih rešitev. Višja produktivnost ne pomeni, da morajo ljudje preprosto delati več. Pomeni, da lahko s pomočjo znanja, opreme in boljših procesov v istem času ustvarijo večjo vrednost.

Ta povezava je pomembna tudi zunaj poslovnih bilanc. Produktivnejša podjetja lažje zvišujejo plače, vlagajo v razvoj zaposlenih in nastopajo na donosnejših trgih. Večja ustvarjena vrednost hkrati krepi javne prihodke, iz katerih se financirajo zdravstvo, šolstvo, infrastruktura, pokojnine in druge skupne potrebe.

Znanje se mora hitreje pretvoriti v produkte

Tehnološka prenova sama po sebi ne bo dovolj, če je ne bo spremljal hitrejši prenos raziskovalnega znanja v nove produkte, podjetja in poslovne modele. Slovenija ima za takšen premik razmeroma močno raziskovalno osnovo. Leta 2024 je za raziskave in razvoj namenila 1,44 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka BDP. Poslovni sektor je bil odgovoren za 69 odstotkov vseh izdatkov za raziskave in razvoj.

Raziskovalna osnova torej obstaja. Evropski inovacijski kazalnik namreč Slovenijo uvršča na 13. mesto v EU in na 94,7 odstotka evropskega povprečja. Med njenimi prednostmi sta sodelovanje javnega in zasebnega raziskovalnega sektorja ter inovacijska dejavnost malih in srednjih podjetij, šibkejša pa je pri pretvarjanju znanja v hitro rastoča podjetja in tržno uspešne rešitve. Izdatki tveganega kapitala v Sloveniji po Evropskem inovacijskem kazalniku 2025 dosegajo le 27,3 odstotka povprečja EU, nizki pa so tudi drugi inovacijski izdatki podjetij.

Dober raziskovalni projekt zato še ne pomeni novega izdelka ali uspešnega podjetja. Za prehod od ideje do trga so potrebni kapital, upravljanje inovacij, zaščita intelektualne lastnine, prodajne kompetence in povezovanje z mednarodnimi kupci. Prav tu se pokaže razlika med okoljem, ki zna ustvarjati dobre zamisli, in okoljem, ki jih zna razviti v izvozne prihodke, podjetja ter strokovna delovna mesta.

Digitalizacija in investicije ne smeta ostati privilegij največjih

Podoben razkorak se kaže pri digitalizaciji. Leta 2025 je umetno inteligenco uporabljalo 22 odstotkov slovenskih podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi. Med velikimi podjetji je bil delež 72-odstoten, med malimi pa le 18-odstoten. Ker mala in srednja podjetja predstavljajo velik del gospodarstva in dobaviteljskih verig, tehnološki prehod ne more ostati omejen na največje družbe. S težavami pri digitalni preobrazbi se je srečevalo 76 odstotkov podjetij, najpogostejša ovira pa je bilo pomanjkanje ustreznih kadrov ali znanja. Digitalizacija zato ni le vprašanje nakupa programske opreme. Podjetja morajo nove tehnologije vključiti v proizvodnjo, logistiko, razvoj produktov in poslovno odločanje.

Uspešnost digitalnega prehoda pa bo vplivala tudi na zaposlene in regije, saj lahko tehnološka posodobitev manjših podjetij pomeni stabilnejša delovna mesta in več strokovnih priložnosti zunaj največjih gospodarskih središč.

Za takšen prehod so seveda ključne investicije. Leta 2025 so se bruto investicije v osnovna sredstva povečale za 4,1 odstotka, vendar so rast pretežno poganjale stavbe in infrastruktura. Investicije v opremo in stroje so se namreč povečale le za 0,7 odstotka. Prvo četrtletje 2026 je prineslo spodbudnejši signal, saj so bruto investicije v osnovna sredstva bile medletno višje za 12,6 odstotka, investicije v opremo in stroje pa za 8,2 odstotka. Eno četrtletje še ne pomeni trajnega obrata, kaže pa, da se lahko investicijska aktivnost okrepi.

Slovenija pa ne potrebuje samo večjega števila naložb, ampak predvsem takšne, ki prinašajo tehnološko posodobitev, večjo produktivnost, lastne produkte z višjo dodano vrednostjo, nova visoko kvalificirana delovna mesta ter več razvoja in odločanja v Sloveniji. Njihov pomen se ne kaže le v novih objektih ali proizvodnih linijah, temveč tudi v znanju, ki ostaja doma, razvoju dobaviteljev, novih kariernih priložnostih za zaposlene in širših učinkih na lokalno okolje.

Od potenciala do razvojnega dogovora

Vprašanja produktivnosti, inovacij, digitalizacije in investicij se tako povezujejo v širše vprašanje razvojne smeri države. Program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije oblikovala skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki, ključna razvojna področja povezuje z investicijskim potencialom približno 19 milijard evrov do leta 2035. Program vključuje trajnostno mobilnost, elektroindustrijo, farmacijo in biotehnologijo, logistiko, gradbeništvo, materiale in krožno gospodarstvo, kmetijstvo, proizvodnjo živil in pijač, lesnopredelovalno panogo ter panogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Njihov razvojni potencial je prav v medsebojni povezanosti in multiplikativnih učinkih ene panoge na druge. Avtomobilska industrija potrebuje napredne materiale, elektroniko, programsko opremo in logistiko. Farmacija potrebuje raziskovalce, podatkovne tehnologije in proizvodno opremo. Gradbeništvo potrebuje materiale, digitalno projektiranje, energijo ter predvidljive javne investicije. Podjetja v gospodarskih panogah, ki so jih opredelili gospodarstveniki s potencialom preboja, predvidevajo možne investicije v višini 19 milijard evrov do leta 2035. Vendar pa bodo podjetja tovrstne investicije lahko uresničila le v konkurenčnem, predvidljivem in razvojno usmerjenem okolju.

Prav zato je nujno, da se v Sloveniji celostno in sistematično lotimo sprememb in izboljšanja poslovnega okolja. Pri tem je treba povezati vprašanja, ki se pogosto obravnavajo ločeno: produktivnost, davčno okolje, energijo, raziskave in razvoj, digitalizacijo, izobraževanje, infrastrukturo in internacionalizacijo.

Do leta 2035 se bo pokazalo, ali bo Slovenija svojo izvozno in industrijsko osnovo nadgradila z več lastnega razvoja, tehnološkega znanja in produktivnosti. Naslednji razvojni korak bo zahteval več kapitala na zaposlenega, hitrejši prenos raziskav na trg, širšo uporabo digitalnih tehnologij ter okolje, v katerem se lahko investicijske odločitve uresničijo pravočasno.

Učinek takšnega razvojnega premika pa se ne konča pri poslovnih rezultatih podjetij. Višja produktivnost in dodana vrednost se odražata v večji sposobnosti podjetij, da ustvarjajo kakovostna delovna mesta, bolje nagrajujejo znanje ter prispevajo k stabilnim javnim financam in večji odpornosti družbe. Odločitev o prihodnjem razvojnem modelu bo zato tudi odločitev o tem, kakšne priložnosti bodo imeli ljudje, koliko razvojnega znanja bo ostalo v Sloveniji in kakšno kakovost življenja bo država sposobna zagotavljati v prihodnjih desetletjih.

Kako lahko Slovenija svoj gospodarski potencial spremeni v večjo produktivnost, razvojne investicije in boljše priložnosti za ljudi? O tem si preberite več v programu Made in Slovenia 2035 tukaj.

The post Slovenija je izvozno močna, razvojni preboj pa bodo odločili inovativnost, produktivnost in zmožnost poglobljenega sodelovanja first appeared on Media GZS.

V času geopolitičnih pretresov, gospodarske negotovosti in hitrih tehnoloških sprememb se Slovenija znova srečuje z vprašanjem, kakšen razvojni model potrebuje za prihodnje desetletje. V ospredju ni le vprašanje, kakšno gospodarstvo si želimo, temveč tudi, kakšno državo želimo zgraditi. Bo Slovenija znala svoje znanje, podjetja, ljudi, naravne vire in industrijsko tradicijo povezati v razvoj, ki bo ustvarjal več vrednosti doma? Ali pa bo zaradi nepredvidljivega okolja, počasnih postopkov in pomanjkanja jasne razvojne smeri vse težje izkoriščala priložnosti, ki se odpirajo v globalnem gospodarstvu?

Razpravo o gospodarstvu pogosto zožimo na davke, stroške dela, energijo in konkurenčnost. Vsa ta vprašanja so pomembna, vendar gospodarstvo ni ločeno od vsakdanjega življenja ljudi. Od njegove moči so odvisni kakovostna delovna mesta, plače, razvoj regij, vlaganja v znanje in tehnologije, pa tudi dolgoročna sposobnost države, da skupaj z zaposlenimi v javnem sektorju zagotavlja šolanje za naše otroke, skrb za starejše in bolne ter socialno šibke.

Brez uspešnih podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo, izvažajo in vlagajo v razvoj, je težje zagotavljati stabilne vire za zdravstvo, šolstvo, pokojnine, infrastrukturo in druge javne sisteme. Gospodarski razvoj je zato širše družbeno vprašanje: vprašanje priložnosti za mlade, varnosti zaposlenih, kakovosti življenja in prihodnosti socialne države.

Slovenija ne začenja iz nič

Slovenija ima številne razvojne prednosti. V preteklih desetletjih je zgradila močno izvozno gospodarstvo, razvila uspešna podjetja in se vključila v mednarodne verige vrednosti. Na številnih področjih ima znanje, proizvodne izkušnje, inovativna podjetja in ljudi, ki že danes ustvarjajo rešitve za globalne trge.

Te prednosti se kažejo na zelo različnih področjih. Slovenska podjetja so vključena v zahtevne mednarodne avtomobilske in industrijske verige, farmacija in biotehnologija povezujeta raziskave z napredno proizvodnjo, logistika in gradbeništvo pa zagotavljata infrastrukturo in pretočnost države. Materiali, krožno gospodarstvo, agroživilske verige, lesna industrija in digitalne tehnologije kažejo, da prihodnji razvoj ne bo odvisen od ene same panoge, ampak od njihove medsebojne povezanosti.

Posebno povezovalno vlogo imajo digitalne tehnologije. Umetna inteligenca, podatkovne rešitve in avtomatizacija niso več le tema ene panoge, ampak orodja, s katerimi lahko podjetja in javni sistemi izboljšujejo produktivnost, procese in storitve.

Prav v medsebojni povezanosti teh področij je ena ključnih razvojnih priložnosti. Vse slovenske industrije potrebujejo materiale, digitalne tehnologije, raziskave, podatke, dobro logistiko, predvsem pa bodo za vse ključni kadri in ustrezno podporno okolje z večjo konkurenčnostjo. Razvoj gospodarstva zato ni seštevek posameznih panog, ampak sistem medsebojno povezanega znanja, proizvodnje, infrastrukture in ljudi.

Potencial še ni razvojni preboj

Toda razvojne osnove same po sebi še ne zagotavljajo preboja. Slovenska podjetja lahko imajo znanje, izdelke, kupce in ambicije, vendar se velike razvojne odločitve ne sprejemajo v praznem prostoru. Nova proizvodnja, raziskovalni center, širitev dejavnosti ali zaposlitev visoko usposobljenih ljudi so vedno tudi izraz zaupanja v okolje, v katerem podjetje deluje.

V globalni konkurenci ne tekmujejo samo podjetja, temveč tudi poslovna okolja. Pri odločanju o investiciji niso pomembni le stroški proizvodnje, ampak tudi stabilnost poslovnega okolja, hitrost postopkov, dostopnost energije, razpoložljivost kadrov, podpora raziskavam in odnos države do razvoja. Če so postopki predolgi, pravila nepredvidljiva, energija nekonkurenčna in je kadrov premalo, lahko tudi dobre razvojne priložnosti izgubijo zagon ali se preselijo v okolja, kjer jih je mogoče uresničiti hitreje.

V ta okvir se umešča program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki z različnih področij. Njegova vrednost ni le v posameznih ukrepih, ampak v tem, da pokaže, kje ima Slovenija razvojne prednosti in kaj mora narediti, da jih spremeni v širšo korist. Program ključna razvojna področja povezuje z investicijskim potencialom približno 19 milijard evrov do leta 2035. Vprašanje je, ali bo Slovenija znala ta vlaganja podpreti, pospešiti in usmeriti v večjo vrednost, ustvarjeno doma.

Ljudje kot temelj prihodnjega razvoja

Skoraj vsaka razvojna zgodba se na koncu sreča z istim vprašanjem: kdo bo razvoj ustvarjal. Slovenija potrebuje raziskovalce, inženirje, razvijalce, tehnike, mojstre, strokovnjake za umetno inteligenco, logistiko, gradbeništvo, biotehnologijo, materiale in proizvodnjo hrane. Potrebuje tudi izobraževalni sistem, ki bo bolje razumel, kam se premikata tehnologija in gospodarstvo, ter okolje, v katerem bodo znanje, ustvarjalnost, delo in ambicija prepoznani kot pomembne družbene vrednote.

Vprašanje kadrov zato ni le vprašanje izobraževanja, ampak tudi tega, ali Slovenija ponuja dovolj zahtevnih projektov, možnosti za razvoj in okolje, v katerem se znanje lahko uresniči. To pomeni kakovostna delovna mesta, možnosti za strokovno rast, sodelovanje pri mednarodnih projektih in sposobnost, da država talente ne le izobrazi, ampak jih tudi zadrži in privabi. Enako pomembno je povezovanje raziskovalnega okolja in podjetij. Prehod v višjo dodano vrednost ne nastane z večjo količino dela, ampak z boljšimi produkti, lastnimi tehnologijami, naprednejšimi procesi in sposobnostjo, da se raziskovalni dosežki prenesejo v prakso.

Razvoj kot skupni dogovor

Razvoj države pa ne more biti naloga samo podjetij, politike, izobraževalnega sistema ali raziskovalnih institucij. Preboj je mogoč samo, če se ti deli povežejo v skupno razvojno smer.

Močno gospodarstvo potrebuje učinkovito državo, učinkovita država pa podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost in prispevajo v skupne javne vire. Enako velja za odnos med podjetji, zaposlenimi, znanostjo, izobraževanjem in lokalnimi okolji. Razvoj nastane tam, kjer ti sistemi ne delujejo vsak zase, ampak sodelujejo. Uspeh razvojnih politik ni dosežen, če se priložnosti koncentrirajo samo v nekaj središčih, drugi deli države pa izgubljajo ljudi, delovna mesta in razvojno perspektivo. Številne industrijske, agroživilske, logistične in lesnopredelovalne dejavnosti imajo močno regionalno razsežnost, zato je razvoj gospodarstva tudi vprašanje skladnejšega razvoja države.

Razvoj prihodnosti temelji na novih tehnologijah, človeški razvojni miselnosti in sodelovanju FOTO: GZS

Do leta 2035 se bo pokazalo, ali bo Slovenija znala svoje prednosti povezati v razvojni preboj. Odgovor ne bo odvisen od enega programa, ene vlade ali ene panoge, ampak od sposobnosti, da se kot družba dogovorimo o smeri.

Gre za odločitev za državo, ki spodbuja razvoj, povezuje gospodarstvo, znanost, izobraževanje, javni sektor in lokalna okolja ter ustvarjeno vrednost vrača ljudem skozi boljše priložnosti, kakovostna delovna mesta, javne storitve in višjo blaginjo.

Zato razprava o gospodarskem razvoju ne sme ostati obrobna tema. Postati mora ena osrednjih nacionalnih prioritet. Ne zato, ker bi bilo gospodarstvo cilj samo po sebi, ampak zato, ker brez močnega, inovativnega in konkurenčnega gospodarstva ni stabilne socialne države, dolgoročne blaginje in samozavestne prihodnosti.

Kako lahko znanje, podjetja in ljudje skupaj ustvarijo uspešnejšo prihodnost Slovenije? O tem si več preberite tukaj.

The post Kakšno Slovenijo želimo zgraditi do leta 2035? first appeared on Media GZS.

Ko govorimo o prihodnosti slovenskega gospodarstva, se razprava pogosto hitro ustavi pri davkih, energiji, postopkih in stroških. Vse to so pomembna vprašanja, vendar razvoj države ni odvisen samo od tega, kako uspešno zna odpravljati ovire. Odvisen je tudi od tega, ali zna prepoznati področja, na katerih že ima znanje, podjetja, ljudi in izkušnje, iz katerih lahko zraste večja skupna vrednost. Farmacija in biotehnologija sta eno takšnih področij. Nista pomembni samo zato, ker ustvarjata prihodke in izvoz, ampak tudi zato, ker povezujeta zdravje, znanost, raziskave, napredno proizvodnjo in visoko usposobljene kadre. Gre za področje, na katerem se lahko znanje neposredno pretvori v nova zdravila, napredne terapije, razvojne centre, zahtevna strokovna okolja in širšo družbeno korist.

Slovenija ima na tem področju že danes močno osnovo. Od klasičnih do bioloških in personaliziranih zdravil slovensko znanje že dosega globalne trge. Na teh temeljih lahko Slovenija postane pomembno evropsko središče za razvoj in proizvodnjo zdravil.

Farmacevtsko jedro ustvari več kot štiri milijarde evrov prihodkov letno, zaposluje več kot 13.500 ljudi in dosega eno najvišjih dodanih vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Skupaj z biotehnologijo in širšim ekosistemom je obseg sektorja še bistveno večji. Ti podatki niso samo dokaz gospodarske uspešnosti. Kažejo tudi, kaj pomeni gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo v praksi. Na tem področju nastajajo delovna mesta, tesno povezana z raziskavami, laboratorijskim delom, razvojem učinkovin, biološkimi zdravili, proizvodnimi tehnologijami, regulativo in podatkovnimi pristopi. Prav takšna okolja so pomembna, če želi Slovenija zadržati ljudi, ki bi sicer raziskovalne in razvojne priložnosti iskali v tujini.

Znanje, ki ostaja doma

Eden večjih razvojnih izzivov Slovenije je, kako zadržati in privabiti ljudi z znanjem in ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem niso dovolj samo dobre ideje ali kakovostno izobraževanje. Farmacevti, biotehnologi, kemiki in različni drugi inženirji oziroma tehnologi, podatkovni strokovnjaki in drugi visoko usposobljeni kadri potrebujejo okolje, v katerem lahko sodelujejo pri zahtevnih projektih, razvijajo nove rešitve in za svoje delo dobijo primerne pogoje.

Farmacija in biotehnologija sta pri tem pomembni, ker ustvarjata prav takšna razvojna okolja. Ne gre le za zaposlitev, ampak tudi za možnost strokovne rasti, sodelovanja z mednarodnimi ekipami, uporabe naprednih tehnologij in vključevanja v razvoj rešitev, ki imajo neposreden pomen za zdravje ljudi.

Boštjan Čeh, vodja razvoja poslovanja v skupini Labena in razvoja korporativnega pospeševalnika Labena Ventures, ob tem izpostavlja, da se vlaganja v ljudi, raziskave in razvoj neposredno pretvarjajo v konkurenčno prednost Slovenije: »Farmacija in biotehnologija povezujeta raziskave, razvoj, zdravje, napredno proizvodnjo ter visoko izobražene in usposobljene kadre. Gre za področje, kjer se vlaganja v ljudi, raziskave in razvoj neposredno pretvarjajo v globalno konkurenčno prednost in močnejši položaj Slovenije na mednarodnih trgih.«

Od uspešnih podjetij do razvojne prednosti države

Slovenska farmacija je že danes ena najmočnejših razvojno usmerjenih gospodarskih zgodb države. Podjetja v sektorju dokazujejo, da lahko razvoj, proizvodnja in znanje iz Slovenije dosežejo globalne trge. Njihov skupni imenovalec so raziskovalna odličnost, napredne tehnologije in novi podatkovni pristopi, ki spreminjajo razvoj zdravil. Biotehnologija tej zgodbi dodaja novo dimenzijo. Poleg razvoja naprednih zdravil odpira tudi možnosti za nastajanje novih podjetij iz raziskovalnega okolja ter tesnejše povezovanje znanstvenih spoznanj z industrijo.

Prihodnji razvoj pa ne bo odvisen samo od tega, ali bodo posamezna podjetja še naprej uspešna. Ključno vprašanje je, ali bo Slovenija znala njihove uspehe ustrezno podpreti in povezati v širšo razvojno prednost države. To zahteva več sodelovanja med podjetji ter tesnejše povezovanje z univerzami, raziskovalnimi institucijami, laboratoriji, zdravstvenim sistemom, kliničnim okoljem in državo. Potrebni so tudi boljši pogoji za prenos znanja iz raziskav v proizvodnjo, iz laboratorijev v podjetja ter iz dobrih idej v rešitve, ki lahko dosežejo bolnike in trg.

Čeh v majhnosti Slovenije vidi tudi razvojno prednost. Po njegovih besedah je Slovenija lahko dovolj agilna, da se hitro odzove na spremembe v dobavnih verigah, pritiske na cene in geopolitične premike: »Če se bomo ob ustrezni podpori države znali pravilno pozicionirati, lahko Slovenija na področju farmacije in biotehnologije postane eno vodilnih globalnih okolij.«

Tudi program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki, farmacijo in biotehnologijo uvršča med področja, kjer ima Slovenija močne razvojne temelje za ustvarjanje višje dodane vrednosti doma.

Na še neizkoriščen potencial Slovenije opozarja tudi dr. Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica Novartisa d. o. o.: »Že desetletja je eden izmed strateških ciljev Slovenije, da postane razvojno vozlišče Evrope – potencial, ki še ni v celoti izkoriščen. Farmacevtska industrija k temu že pomembno prispeva z vrhunskim znanjem, vlaganji v razvoj in mednarodno vpetostjo. Ob izboljšavah poslovnega okolja, predvsem na področju davkov, administracije, privabljanja talentov ter hitrejšega dostopa do inovativnih zdravil, in s konkurenčnimi spodbudami za raziskave in razvoj, na primer po vzoru avstrijske raziskovalne premije, lahko sektor doseže še večji razcvet in postane eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva.«

Takšen potencial ni samoumeven. Njegovo nadaljnje uresničevanje bo odvisno od tega, ali bo Slovenija zagotovila okolje, v katerem se bodo podjetja lažje odločala za razvojne investicije, raziskovalne institucije tesneje sodelovale z gospodarstvom, strokovnjaki pa videli dovolj razlogov, da svoje znanje razvijajo doma.

Povezovanje kot pogoj za preboj

Farmacija in biotehnologija sta področji, na katerih noben deležnik ne more uspeti sam. Podjetja potrebujejo raziskovalno znanje, univerze stik z razvojnimi potrebami gospodarstva, raziskovalne institucije poti za prenos znanja v prakso, zdravstveni sistem dostop do naprednih rešitev, država pa panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in stabilne javne prihodke.

Na pomen okolja, v katerem se investicije izvajajo, opozarja tudi Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija: »Kot prvo je najpomembnejše optimalno, predvidljivo in stabilno davčno ter poslovno okolje, v katerem delujemo. Drugo, še toliko pomembnejše pri izvajanju investicij pa je hitrost administrativnih in pravnih postopkov.« Po Makucovih besedah se učinki takšnih investicij kažejo na več ravneh: v kariernih in izobraževalnih priložnostih za zaposlene, v prihodkih, iz katerih država skrbi za šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo, ter v podpori širši blaginji in močni socialni državi.

Prav zato je povezovanje ključno. Če bodo raziskovalni dosežki hitreje našli pot v industrijo, če bodo podjetja imela dostop do ustreznih kadrov in če bo država zagotavljala stabilno in razvojno usmerjeno okolje, lahko Slovenija iz obstoječih prednosti ustvari razvojni ekosistem, pomemben za gospodarstvo, znanost, zdravje in širšo družbo.

Uspeh na tem področju se ne bo meril samo v poslovnih rezultatih podjetij, ampak tudi v tem, koliko novih raziskav bo našlo pot do konkretnih rešitev za bolnike, koliko razvojnih priložnosti bo nastalo za domače strokovnjake in kako učinkovito bo država znala povezati svoje znanstvene, zdravstvene in gospodarske potenciale. Prav v tej sposobnosti povezovanja se skriva ena največjih razvojnih priložnosti Slovenije za prihodnja desetletja.

Kakšne so priložnosti razvoja za gospodarstvo in kaj bodo od tega imeli ljudje? O tem si več  preberite tukaj.

The post Slovenija ima v farmaciji in biotehnologiji več kot gospodarsko zgodbo first appeared on Media GZS.