Direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever: “Ta ukrep spodbuja zmanjšanje porabe goriva, znižanje emisij ter večjo prometno varnost, hkrati pa prevoznikom omogoča hitrejše uvajanje tehnoloških rešitev, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju transporta. Gre za pomembno spodbudo za posodobitev voznih parkov.“

Kdo je opravičen do subvencije?

Do subvencije so upravičene pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, razen njihovih podružnic v tujini, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije in opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost za cestni tovorni promet, mestni kopenski potniški promet ali medkrajevni in drugi cestni potniški promet.

Za katere pnevmatike se lahko dodeli subvencija?

Subvencija se lahko dodeli za nakup in namestitev novih pnevmatik energijskega razreda A ali B, kategorije C2 ali C3 za vozila naslednjih kategorij:

• N2 (vozila za prevoz blaga z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton), če največja dovoljena masa vozila presega 7,5 tone;
• N3 (vozila za prevoz blaga z največjo maso večjo od 12 ton);
• M3 (vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika in največjo maso večjo od 5 ton);
• O3 (priklopna vozila z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 10 ton);
• O4 (priklopna vozila z največjo maso večjo od 10 ton).

Pnevmatike morajo biti kupljene in nameščene na upravičeno vozilo v obdobju od vključno 1. oktobra 2026 do vključno 31. maja 2027.

Kakšna je višina subvencije?

Višina subvencije znaša 150 evrov za posamezno pnevmatiko, skupaj je po javnem pozivu na voljo 5.000.000 evrov sredstev. 

Več informacij: Na spletni strani Borzen med podporami za mobilnost najdete Subvencije za tovorni promet s celotno vsebino javnega poziva.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko

The post Pet milijonov evrov za energijsko učinkovite in varne pnevmatike first appeared on Media GZS.

Med kmetijskimi surovinami so zaradi vpliva pojava El Niño izstopale rekordne cene ribje moke z 12,7-odstotno rastjo ter dražja soja, sladkor in piščančje meso ob pocenitvi čaja in kave, med kovinami pa so cene cinka dosegle najvišjo raven po maju 2022 ob rasti cen železove rude, bakra, aluminija in svinca ter padcu kositra in niklja.

Vir: Svetovna banka.

Preberite več na spletni strani Analitike GZS tukaj >>

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Razkorak v cenah zemeljskega plina med Evropo in ZDA na večletnem vrhu first appeared on Media GZS.

K sodelovanju so vabljeni uvoznik izdelkov iz jekla, špediterji, podjetja, ki te izdelke uporabljate v nadaljnji proizvodnji. Svoje izkušnje in stališča lahko predstavite z izpolnitvijo vprašalnika do 11. oktobra 2026.

Za zaščito evropske proizvodnje jekla pred svetovnimi presežnimi zmogljivostmi je 1. julija 2026 začela veljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju negativnih trgovinskih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji (Uredba o jeklu), ki zmanjšuje obseg uvoza jekla v okviru tarifnih kvot in zvišuje carinske dajatve na uvoz jekla na 50 odstotkov, če podjetje ne uveljavlja tarifne kvote oziroma je ta že izkoriščena. S 1. oktobrom 2026 so začela veljati tudi nova pravila glede predložitve dokumenta, kje je bilo jeklo prvič stopljeno in ulito, ki so določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1963 o določitvi vrste dokazil, ki jih morajo uvozniki predložiti, da dokažejo državo »taljenja in litja«.

Razdelitev tarifnih kvot med države uvoznice je do konca letošnjega leta določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1457 o razdelitvi tarifnih kvot. S 1. oktobrom 2026 se je začelo novo četrtletno obdobje za razdelitev tarifnih kvot. Evropska komisija bo za obdobje po 1. januarju 2027 predložila novo izvedbeno uredbo.

Cilj Uredbe o jeklu je v skladu z njenim 1. členom obravnavati negativne učinke svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, trgovine ne smejo omejevati bolj, kot je nujno potrebno za obravnavo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji. V skladu z 11. členom te uredbe je Evropska komisija dala na voljo spletno kontaktno točko trade-steel-regulation@ec.europa.eu.

Podjetja lahko preko te kontaktne točke zahtevate informacije v zvezi z izvajanjem uredbe. 

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ob tem podjetja vabi, da ga seznanijo z morebitnimi težavami zaradi nove ureditve uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo, in sicer po elektronski pošti na naslov gp.mgts@gov.si ali marjeta.bajt@gov.si. Informacije bodo ministrstvu v pomoč pri nadaljnjih aktivnostih in stališčih do uredbe.

Več informacij o Uredbi o jeklu je na voljo na spletni strani Evropske komisije, DG Trgovina (v angleščini).

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

The post Evropska komisija zbira odzive podjetij glede uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo first appeared on Media GZS.

Rast gospodinjskega odjema je v pomembni meri ublažila rast samooskrbe, ki zakriva dejansko rast porabe električne energije za merilnim mestom. Pri poslovnem odjemu je bila rast porabe nižja (1,4 %), pri čemer je v avgustu medletno porasla za 7,2 %, na kar je imel pozitiven vpliv učinek koledarja (en delovni dan več v avgustu letos glede na avgust lani).

Dinamika porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih na 3-mesečni ravni nakazuje na spodbudnejša proizvodna gibanja, ki deloma izvirajo tudi iz predčasne obdelave naročil in proizvodnje pred pričakovano podražitvijo energentov v letu 2027. To pomeni, da je vsaj del te rasti prehodne narave.

Vir: Statistični urad RS

Preberite več na spletni strani Analitike GZS tukaj ˃˃

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Okrevanje rasti porabe električne energije pri poslovnem odjemu first appeared on Media GZS.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka: “Prvi vladni ukrepi gredo v pravo smer, vendar je sedaj treba preiti k dejanjem. Ključno se nam zdi čimprej sistematično priti do konkretnih ukrepov za razbremenitev dela, zmanjšanje birokracije in pospešitev postopkov države (dovoljenja, tujci, umeščanje v prostor), spodbuditev investicij v nove tehnologije ter vlaganja v raziskave in razvoj za višjo dodano vrednost  ter nižje stroške energije.”

Med najbolj urgentnimi ukrepi je črtanje člena Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki dvojno sankcionira delodajalce, spremembe Zakona o dohodnini na področju problematike napotenih delavcev pri čezmejnem opravljanju storitev (povečanje deleža dohodka, ki se pri čezmejni napotitvi ne všteva v davčno osnovo, z 20 % na 60 %, odpravo omejitve 1.000 evrov mesečne davčne ugodnosti, odpravo nekaterih pogojev za koriščenje ugodnosti) ter nujnost rešitve aktualnega problema pri izdajanju potrdil A1 za državljane tretjih držav.

Koalicijska pogodba vsebuje pomembne zaveze za razvoj gospodarstva in s tem Slovenije in dobrobiti ljudi, vlada pa mora te zaveze sedaj opredeliti z jasnim izvedbenim načrtom po ministrstvih.

Slovenija potrebuje tudi Nacionalni načrt za razvoj gospodarstva, ki bo jasno opredeljeval razvoj ključnih panog v naslednjih letih in tudi potrebne ukrepe oz. spremembe poslovnega okolja, da bomo lahko naredili razvojni preboj.

Tibor Šimonka: „Vladi ni potrebno razmišljati, katere panoge in ukrepe potrebujemo za hitrejši razvoj Slovenije. Te smo jasno opredelili z gospodarstveniki in stroko v programu Made in Slovenia 2035. Sedaj je čas za sistematično delo, da bomo vidne spremembe prioritet pretvorimo v rezultate.”

Predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport sta s člani Upravnega odbora delila pogled na aktualne izzive gospodarskega okolja ter ključne usmeritve in načrtovane ukrepe Vlade RS na področju gospodarstva v tem in naslednjem letu.

Državni sekretar mag. Leon Korošec je poudaril, da mora Slovenija svojo konkurenčnost graditi na znanju, inovacijah, tehnološkem napredku ter lastnih izdelkih in blagovnih znamkah. Ključni cilj gospodarske politike mora biti višja produktivnost, saj ta omogoča rast dodane vrednosti, boljša delovna mesta in večjo blaginjo. Ob tem je izpostavil pomen stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja, ki podjetjem omogoča investiranje, rast in dolgoročno načrtovanje. Ministrstvo si zato prizadeva za zmanjševanje administrativnih in finančnih bremen, zlasti stroškov dela, hitrejše postopke ter pripravo predpisov, ki dosegajo svoj namen ob čim manjših obremenitvah za gospodarstvo. Pri oblikovanju ukrepov je pomemben odprt in neposreden dialog z gospodarstvom, saj država postavlja okvir, podjetja pa v njem ustvarjajo. Med ključnimi razvojnimi usmeritvami je tehnološki preskok slovenskega gospodarstva, ki vključuje digitalizacijo, avtomatizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco ter več vlaganj v raziskave in razvoj. Pomembno vlogo imajo tudi zagonska podjetja, ki znanje in inovativne ideje hitro spreminjajo v nove izdelke, storitve in poslovne modele. Zato jim je treba zagotoviti ustrezno podporno okolje, dostop do kapitala ter lažjo pot do mednarodnih trgov. Cilj ni zgolj uvajanje novih tehnologij, temveč njihova uporaba za razvoj lastnih rešitev, dvig produktivnosti in uspešnejši nastop slovenskih podjetij na svetovnih trgih. Nove priložnosti se odpirajo tudi na področju obrambnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo, kjer se oblikujejo pomembne evropske razvojne in industrijske verige. Državni sekretar je poudaril tudi pomen dostopa do razvojnega financiranja ter bolj ciljno usmerjene uporabe evropskih sredstev. Ta morajo podpirati projekte z dolgoročnimi učinki, višjo dodano vrednostjo in jasnim prispevkom h konkurenčnosti. Ministrstvo želi z zakonodajnimi razbremenitvami, razvojnimi finančnimi instrumenti in vključevanjem v evropske tehnološke projekte podjetjem odpreti pot do investicij, razvoja in uspeha na mednarodnih trgih.

Državni sekretar Štefan Kušar je izpostavil, da Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport pripravlja novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, katere osrednji cilj je prenos prenovljene evropske direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo. Predlagane rešitve prinašajo poenostavitev postopkov pri menjavi delodajalca oziroma delovnega mesta, prenos odločanja o soglasjih na Zavod RS za zaposlovanje, večjo prožnost pri sezonskem delu ter učinkovitejše varstvo pravic delavcev iz tretjih držav. Pomemben del novele je tudi na področju agencijskega zaposlovanja tujcev. In sicer gre predlog v smeri, da se zaposlovanje v tovrstnih agencijah v celoti sprosti. Cilj je omogočiti večjo uporabo registriranih delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, pri čemer morajo biti še naprej izpolnjeni vsi splošni pogoji za zakonito zaposlovanje tujcev in pogoji za opravljanje te dejavnosti. Socialni partnerji so na septembrski seji Ekonomsko-socialnega sveta ustanovili strokovni odbor za obravnavo predloga novele zakona. Prva seja strokovnega odbora je predvidena konec septembra. Hkrati na ministrstvu skupaj s predstavniki gospodarstva obravnavajo tudi možne izboljšave sistema čezmejnega izvajanja storitev in izdaje potrdil A1. Razprave so usmerjene v iskanje ustreznega ravnovesja med konkurenčnostjo slovenskih podjetij na evropskem trgu, učinkovitim nadzorom ter zagotavljanjem spoštovanja pravic delavcev. Cilj ostaja ohranitev preglednega in predvidljivega sistema, ki omogoča zakonito napotovanje delavcev v tujino ter hkrati preprečuje zlorabe.

Stališče do interventnega zakona

Glede na novico o zadostnem številu zbranih podpisov za izvedbo referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je Šimonka po seji UO GZS ponovil že večkrat javno predstavljeno stališče GZS, da ta pomeni korak v pravo smer, ki prinaša ukrepe za ljudi in podjetja.

Tibor Šimonka: »Na morebitnem referendumu bomo državljani odločali o tem, ali želimo v Sloveniji izboljšati pogoje za delo, podjetništvo in razvoj in s tem za boljše pogoje za življenje vseh. Vsi se moramo zavedati: če bomo ta zakon zavrnili, vlada ne bo mogla uveljaviti nobenih pomembnih sprememb s področij davčnih olajšav, zdravstva, pokojnin in dela v prid državljanom vsaj leto dni. Če bomo zakon uveljavili, lahko naknadno določene stvari še vedno izboljšujemo.«

The post UO GZS: Čas je za izvedbo ukrepov za razvoj Slovenije v dobrobit vseh first appeared on Media GZS.

Poenostavljeni evropski standardi ESRS

Objavljena je bila Delegirana uredba (EU) 2026/1563, ki spreminja evropske standarde poročanja o trajnosti (ESRS). Prenovljeni standardi zmanjšujejo obseg podatkovnih zahtev, odpravljajo podvajanja in podjetjem omogočajo bolj sorazmerno poročanje o trajnostnosti ob hkratnem ohranjanju ključnih informacij za vlagatelje in druge deležnike.

Uporaba prenovljenih standardov bo obvezna za poslovno leto 2027, o katerem bodo družbe poročale v letu 2028. Družbe, ki so zavezane k poročanju v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), pa se lahko že za poslovno leto 2026 odločijo, da bodo poročilo o trajnostnosti pripravile v skladu s prenovljenimi evropskimi standardi za poročanje o trajnosti (angleško European Sustainability Reporting Standards – ESRS).

Nov prostovoljni standard za podjetja

Objavljena je bila tudi Delegirana uredba (EU) 2026/1560, ki uvaja prostovoljni standard poročanja o trajnostnosti za podjetja, ki niso zavezana k poročanju na podlagi ZGD-1. Standard določa nabor informacij, ki jih lahko podjetja prostovoljno razkrivajo, hkrati pa omejuje in določa največji obseg podatkov, ki jih smejo od njih zahtevati večji poslovni partnerji v vrednostni verigi (angleško value chain cap).

Omejitev glede razkritja informacij se bo uporabljala od poslovnega leta 2027 za poročanje v letu 2028, prostovoljni standard za pripravo poročila o trajnostnosti pa se bo lahko uporabljal od začetka njegove veljavnosti, to je od 24. septembra 2026.

Namen sprejetja delegiranih aktov

Oba delegirana akta prispevata k enostavnejšemu in bolj sorazmernemu okviru trajnostnega poročanja v Evropski uniji. Namen sprememb je zmanjšati stroške poročanja, povečati pravno predvidljivost ter zagotoviti, da podjetja poročajo predvsem o informacijah, ki so pomembne za razumevanje njihovih trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

The post Objavljeni poenostavljeni standardi za poročanje o trajnostnosti first appeared on Media GZS.

Študentkam in študentom tehniških fakultet odpira nove razvojne priložnosti, podjetjem pa omogoča vpogled v nastajajoče tehnološko znanje in talente prihodnosti. Vodilo programa je prehod od odličnosti zaradi ocen k odličnosti zaradi učinka.

STEM50 program  predstavlja dolgoročni nacionalni program, ki smo ga skupaj oblikovali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) ter Zavod Inženirke in inženirji bomo! Povezoval bo študente, fakultete in gospodarstvo na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM – »Science, Technology, Engineering and Mathematics«) z namenom pospeševanja inovacij, razvoja in konkurenčnosti Slovenije.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Slovenija ima vrhunske mlade strokovnjake in raziskovalce. Na GZS želimo prispevati k temu, da njihovo znanje hitreje najde pot v gospodarstvo. STEM50 podjetjem omogoča vpogled v nove ideje in talente, mladim pa odpira vrata do okolja, kjer lahko svoje znanje razvijajo naprej.«

V programu v prvem letu sodelujejo podjetja kot razvojni partnerji ter pet fakultet: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru (FERI UM), Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (FE UL), Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani (FGG UL), Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani (FRI UL) in Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru (FS UM),  ki bodo v sodelovanju z GZS izvajali prvi krog izbora najboljših magistrskih in doktorskih del na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Nacionalne nagrade bodo podeljene na Dnevu inovativnosti septembra 2027.

Ne le nagrada, temveč dolgoročni nacionalni program

Gregor Schoss, direktor SIQ in pobudnik programa STEM50: »V Sloveniji nastaja veliko odličnega znanja, ki prepogosto ostane znotraj akademskega okolja. STEM50 smo zasnovali zato, da perspektivnim raziskavam odpremo vrata do gospodarstva in mladim pomagamo, da svoje ideje hitreje pretvorijo v konkretne razvojne priložnosti.«

Poleg denarnih nagrad za najboljše magistrske in doktorske raziskave program tem raziskovalcem prinaša tudi nacionalno prepoznavnost, predstavitev strokovni javnosti ter možnost neposrednega povezovanja s podjetji.

Znanje, ki si zasluži vidnost

Za magistrskimi in doktorskimi deli so pogosto leta raziskovanja, eksperimentiranja in vztrajnosti. STEM50 želi najboljša med njimi približati okolju, kjer lahko ustvarijo nov razvojni zagon.

Metka Škofic, direktorica Zavoda Inženirke in inženirji bomo!: »Želimo pokazati, da magistrsko ali doktorsko delo ni le zaključek študija. Lahko je začetek sodelovanja s podjetji, novih razvojnih projektov, podjetniških zgodb ali uspešne kariere. Znanje si zasluži vidnost in priložnost, da zaživi tudi v praksi.«

Več informacij: stem50@gzs.si  

Preberite več na povezavi: Stem50 |

The post STEM50: magistrske in doktorske raziskave dobivajo pot do podjetij first appeared on Media GZS.

Svetovna energetska trilema že več kot dve desetletji temelji na treh ključnih dimenzijah energetskega sistema: energetski varnosti, energetski enakopravnosti oziroma dostopnosti ter okoljski trajnosti. Poročilo za leto 2026 opozarja, da ravnotežje med temi tremi cilji ni stanje, ki bi ga bilo mogoče doseči enkrat za vselej. Razmere se spreminjajo vse hitreje, zato morajo države, podjetja in institucije ravnotežje med njimi nenehno na novo vzpostavljati oziroma ves čas uravnoteževati.

Kaj sporočila poročila pomenijo za Slovenijo?

Čeprav letošnje poročilo za leto 2026 ne prinaša nove primerljive uvrstitve Slovenije, so njegove ugotovitve neposredno relevantne tudi za slovenski energetski prostor. Energetska trilema postaja predvsem vprašanje sposobnosti odločanja. Ključno sporočilo poročila World Energy Trilemma 2026 je, da energetski prehod prehaja v zahtevnejšo fazo. Uspešnost držav ne bo odvisna samo od količine novih proizvodnih zmogljivosti ali hitrosti uvajanja posameznih tehnologij, temveč predvsem od tega, kako uspešno bodo povezale razvoj proizvodnje, omrežij, trgov, digitalnih rešitev in odjema ter ob tem ohranjale zanesljivost, dostopnost in okoljsko trajnost energetskega sistema.

Več informacij je na spletni strani EZS:

The post Izšlo novo poročilo Svetovna energetska trilema 2026: Od energetskega prehoda k stalnemu iskanju ravnotežja first appeared on Media GZS.

Prav tako je bila nižja proizvodnja usnja (-6,3 %), motornih vozil (-5,3 %), oblačil (-5 %) in pohištva (-3,7 %). Ugodna rast je bila prisotna v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+12 %), zlasti v proizvodnji računalnikov in perifernih naprav (za tretjino) in proizvodnji optičnih inštrumentov (za petino). Prav tako je porasla proizvodnja električne opreme (+4,2 %).

Pregled proizvodnih gibanj po državah EU razkriva, da je bil v omenjenem obdobju največji padec proizvodnje zabeležen v Romuniji (-6,3 %) in Bolgariji (-3,4 %). Rast je bila visoka na Danskem (+7,3 %), Nizozemskem (+7 %) in Latviji (+6,8 %). Vir: Eurostat

Preberite več na spletni strani Analitike GZS tukaj >>

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Padec proizvodnje v evropski farmaciji in avtomobilski industriji, a rast proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov first appeared on Media GZS.

Preberite več na spletni strani Analitike GZS tukaj >>

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Krepitev proizvodnje motornih vozil first appeared on Media GZS.