Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da moramo »v Sloveniji končno zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in pod konkurenčnimi pogoji. Energetika namreč predstavlja eno od prioritetnih področij za konkurenčnost in varnost države, kar izpostavljajo tudi gospodarstveniki in strokovnjaki v gospodarskem programu GZS Made in Slovenia 2035.« Opozoril je, da je bila Slovenija na področju energetike v preteklosti konkurenčna, vendar se je ta prednost v zadnjih letih zmanjšala. Energetski krizi v letih 2022 in 2026 sta po njegovih besedah jasno pokazali ranljivost Slovenije tako z vidika cen energije kot tudi zanesljivosti oskrbe. Izpostavil je, da je za energetsko intenzivno industrijo, ki predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, zanesljiva oskrba z energijo ter primerljivost cen s konkurenti v tujini ključnega pomena in pogosto odločata o ohranitvi proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.

GZS je poudarila nujnost strokovno utemeljenih odločitev na področju energetike in vključenost predstavnikov gospodarstva v vse pomembne odločitve o prihodnjem razvoju področja energetike v Sloveniji. S tem želi zbornica v imenu gospodarstva prispevati k čim hitrejši izvedbi novih proizvodnih zmogljivosti in potrebnih posodobitev elektroenergetskega omrežja. GZS je zato skupaj s prof. dr. Jožetom P. Damijanom in drugimi strokovnjaki že ob pripravi zadnjega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pripravila svoj predlog optimalnega energetskega sistema Slovenije. Ta po vseh ključnih kriterijih presoje izpostavlja kot najbolj optimalen sistem kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije, vključno s hidroenergijo. Cilj takšne kombinacije je povečanje učinkovite rabe energije, večja uporaba obnovljivih virov energije (OVE), višja stopnja samooskrbe ter s tem večja energetska varnost države. Slednjo je mogoče v Sloveniji doseči predvsem z električno energijo, saj smo pri plinu in naftnih derivatih uvozno odvisni.

Med kratkoročnimi prioritetami za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je GZS izpostavila nujnost čimprejšnje ponovne vzpostavitve sheme državne pomoči za znižano stopnjo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), ki po 31. marcu letos podjetjem ni več na voljo. GZS predlaga čimprejšnje nadaljevanje sheme pomoči in povrnitev dodatnih stroškov upravičenim gospodarskim subjektom od 1. aprila naprej.

Ob tem je GZS predlagala tudi spremembo Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij CO₂, ki bi podjetjem omogočila, da bi lahko tretjino prejetih sredstev, namenjenih obveznim vlaganjem v razogljičenje, uporabila za nakup zelene električne energije. Takšna rešitev bi po oceni gospodarstva pomembno prispevala k hitrejšemu izboljšanju konkurenčnosti podjetij. GZS je hkrati opozorila, da so spremenjene evropske smernice razširile možen krog upravičencev na dodatne dejavnosti do teh nadomestil. Zato GZS predlaga, da se v shemo nadomestil vključi tudi dodatne gospodarske upravičence (steklarne, kemična industrija, proizvodnja baterij, vezane plošče…) in zanje sredstva zagotovijo že letos z ustreznim povečanjem sredstev Podnebnega sklada.

Razprava je bila namenjena tudi izvajanju Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. GZS je opozorila na številna odprta vprašanja podjetij glede pogojev in obveznosti za pridobitev pomoči ter na nejasnosti glede medsebojnega omejevanja različnih podpornih mehanizmov skladno z evropskimi pravili. Gospodarstvo zato pričakuje večjo operativnost in jasnejše usmeritve pri izvajanju tega zakona.

GZS je ministra opozorila tudi na potrebo po aktivnem zagovorništvu interesov slovenske industrije v Bruslju zaradi predvidenega zaostrovanja sistema trgovanja z emisijami EU ETS. Cene ogljika skozi industrijske emisije so se zaradi zaostritve referenčnih vrednosti na evropski ravni namreč močno zvišale, kar bo dodatno povečalo stroške energetsko intenzivnih podjetij v Sloveniji in zmanjšalo njihovo mednarodno konkurenčnost. Po preliminarnih izračunih bodo podjetja, ki so podvržena sistemu ETS (36 slovenskih podjetij), za nakup emisijskih kuponov naslednje leto plačala že 8 milijonov evrov več kot letos, do leta 2030 pa se bo ta znesek povečal na kar 48 milijonov evrov letno več kot letos, ob enakem obsegu emisij in enaki ceni emisijskega kupona.

Člani strateškega sveta so razpravljali tudi o pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 2030-2040 ter prihodnjem konceptu razvoja slovenskega energetskega sistema. GZS želi kot predstavnica odjemalcev aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev, pri čemer zagovarja čim večjo samooskrbo Slovenije z električno energijo. Pri tem poudarja pomen učinkovite izrabe naravnih danosti, obstoječega elektroenergetskega omrežja ter domačega znanja.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi omrežninam. GZS meni, da dolgoročna rešitev ni v dvigovanju cen omrežnine, saj je problem širši in potrebuje tudi bolj celostno reševanje. Gre namreč za koncept učinkovitega elektroenergetskega omrežja skupaj z OVE in nizkoogljični obnovljivi viri (OVE + jedrska energija), naprednimi sistemi vodenja omrežij ter tehnologijami za povečevanje fleksibilnosti sistema in zagotavljanja sistemskih storitev regulacije frekvence, napetosti in stabilnosti sistema.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je skupaj z državnim sekretarjem dr. Tomažem Žagarjem predstavil ključne strateške usmeritve ministrstva na področju energetike. Izpostavila sta, da bo razvoj energetike temeljil na uravnoteženem doseganju treh ključnih ciljev – zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju energetske neodvisnosti države in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo bo zato utrjevalo zanesljivost, konkurenčnost in odpornost slovenskega energetskega sistema kot enega od temeljev moderne družbe in sodobne države.

»V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma. Sedaj potrebujemo bolj realističen in strokoven pristop tako glede proizvodnje, distribucije kot porabe energije. Zeleni prehod potrebuje revizijo in bolj realističen pristop, sicer bo gospodarstvo utrpelo preveč škode. Pravzaprav bi bilo bolj primerno govoriti o ‘energetskem prehodu’. Obenem pa želim slišati, da v Sloveniji zmoremo biti samozadostni in neodvisni z dovolj robustnim energetskim sistemom,« je poudaril minister Vrtovec.

Prav zaradi nujnega zmanjševanja uvozne odvisnosti bo potrebna ustrezna energetska mešanica. Ministrstvo zato podpira razvoj vseh domačih nefosilnih virov energije, tako jedrske energije kot obnovljivih virov, predvsem hidroenergije in biomase, kjer ima Slovenija pomembne razvojne prednosti. Med temi je izpostavil nujnost izgradnje hidroelektraren na srednji Savi in Mokricah, treba pa je razmisliti tudi o potencialu Mure. Minister pa je poudaril nujnost intenzivnega nadaljevanja projekta jedrske elektrarne JEK2, saj jedrska energija zagotavlja stabilen in samozadosten nizkoogljičen vir energije. Z vidika OVE virov bodo nujna tudi vlaganja v zmogljive hranilnike energije. Glede omrežnine je Vrtovec izrazil razumevanje potreb po vlaganjih v robustno omrežje in potrebne dvige cen omrežnin, vendar z jasnim konceptom in dodano vrednostjo investicij v omrežje. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za hitrejše umeščanje v prostor vse strateško pomembne energetske infrastrukture in projekte.

The post GZS z ministrom Jernejem Vrtovcem o ključnih usmeritvah za konkurenčen in zanesljiv energetski sistem Slovenije first appeared on Media GZS.

Slovenija se sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco za investicije, talente in razvojne projekte. V takšnih okoliščinah podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje, investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Negotovost glede ukrepov, ki pomembno vplivajo na poslovno okolje, ni v interesu gospodarstva, zaposlenih niti države.

V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da ZIURS naslavlja več področij, ki pomembno vplivajo na dolgoročno konkurenčnost države. Med ključnimi ukrepi so uvedba razvojne kapice za razbremenitev visoko usposobljenega dela, nižja obdavčitev najemnin, večja aktivacija starejših na trgu dela, odpravljanje administrativnih ovir ter povečanje prožnosti in učinkovitosti posameznih sistemov, zlasti na področju zdravstva. Gre za vprašanja, ki jih gospodarstvo izpostavlja že vrsto let, saj pomembno vplivajo na privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter splošno konkurenčnost poslovnega okolja.

Zakon zato ocenjujemo kot korak v smeri bolj konkurenčne, razvojno naravnane in odporne Slovenije. Z ukrepi, ki podpirajo privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter učinkovitejše delovanje ključnih sistemov, pomembno prispeva h krepitvi dolgoročnega razvojnega potenciala države.

V Gospodarskem krogu verjamemo, da brez uspešnega in konkurenčnega gospodarstva ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje, vzdržne socialne države in kakovostnega življenjskega standarda. Zato pozivamo k hitri in jasni odločitvi, ki bo omogočila predvidljivo načrtovanje razvoja gospodarstva in izvajanja zakonskih ukrepov. Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog poziva k čimprejšnji obravnavi o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) first appeared on Media GZS.

Uredba o ukinitvi carin določa ukinitev carinskih dajatev na uvoz proizvodov, navedenih v Prilogi I uredbe. Za kmetijske proizvode, navedene v Prilogi II uredbe, se ukine samo ad valorem del carinske dajatve. Za kmetijske in predelane kmetijske proizvode, navedene v Prilogi III uredbe, pa velja znižanje ali ukinitev carinske dajatve v okviru tarifne kvote. Velja od 1. julija do 31. decembra 2029.

Uredba o jastogih določa, da carinske dajatve na uvoz živih, zamrznjenih in predelanih jastogov, ki so navedeni v prilogi uredbe,  znašajo 0 odstotkov. Uredba velja za nazaj, od 1. avgusta 2025 do 31. julija 2030.

Uredba o ukinitvi carin Evropsko komisijo pooblašča, da lahko opusti izvajanje uredbe, če nastopijo posebne okoliščine, kot na primer kadar Združene države ne izvajajo Skupne izjave Evropske unije in Združenih držav Amerike z dne 21. avgusta 2025 ali kako drugače spodkopavajo cilje izboljšanja trgovinskih in naložbenih odnosov med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike.

Uredba o ukinitvi carin vsebuje tudi zaščitno klavzulo, s katero se lahko deloma ali v celoti opusti izvajanje uredbe v primeru povečanega uvoza iz Združenih držav Amerike in škode industriji Evropske unije.

Uredba (EU) 2026/1455 Evropskega parlamenta in Sveta s 25. junija 2026 o prilagoditvi carin za uvoz določenega blaga s poreklom iz Združenih držav Amerike in odprtju tarifnih kvot za uvoz določenega blaga s poreklom iz Združenih držav Amerike (Uredba o ukinitvi carin) in Uredba (EU) 2026/1461 Evropskega parlamenta in Sveta o neuporabi carin za uvoz določenega blaga (Uredba o jastogih) sta bili objavljeni v Uradnem listu EU dne 30. junija 2026.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

The post Od 1. julija ukinjene carinske dajatve na uvoz iz Združenih držav Amerike first appeared on Media GZS.

V Uradnem listu EU je bila 24. junija 2026 objavljena Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju negativnih trgovinskih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, ki je začela veljati 1. julija. Nadomestila je Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla. Pripravljena je kot odziv na svetovne presežne kapacitete proizvodnje jekla.

Nova ureditev uvoza izdelkov iz jekla ima za posledico zmanjšanje obsega tarifnih kvot ter zvišanje carinske dajatve na uvoz izdelkov iz jekla po izrabi tarifne kvote iz 25 na 50 odstotkov.

Razdelitev tarifnih kvot med države uvoznice je do konca letošnjega leta določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1457, ki je bila objavljena v Uradnem listu EU 30. junija. V okviru razdelitve tarifnih kvot so prostotrgovinske partnerice  obravnavane ugodneje kot ostale tretje države, pri čemer so sedanje in bodoče prostotrgovinske partnerice obravnavane enako. Polovica od  razpoložljive tarifne kvote pripada izključno prostotrgovinskim partnericam, drugo polovico kvote pa lahko koristijo vse države (vključno s prostotrgovinskimi partnericami). Evropska komisija bo pripravila novo izvedbeno uredbo, ki bo določala razdelitev tarifnih kvot po koncu letošnjega leta. V njej bo  upoštevan tudi izid pogajanj Evropske unije z zainteresiranimi tretjimi državami, vključno s prostotrgovinskimi partnericami, o spremembi tarifnih koncesij v skladu s členom XXVIII GATT/WTO.

Uredba uvaja zahtevo glede taljenja in vlivanja. Treba bo opredeliti državo, v kateri je bilo jeklo prvič stopljeno in ulito. Evropska komisija bo pripravila Izvedbeni akt, ki bo podrobneje določal, kakšne dokaze bo v ta namen treba predložiti ob uvozu izdelkov iz jekla. Določba se bo začela izvajati 1. oktobra 2026.

Uredba vsebuje določbo o pregledu in možnost prilagoditve ob upoštevanju razvoja trga in potreb predelovalne industrije nižje v proizvodni verigi.

Če imate uvozniki izdelkov iz jekla težave zaradi nove ureditve uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo, se obrnite na ministrstvo po elektronski pošti (gp.mgts@gov.si, marjeta.bajt@gov.si).

Novica je povzeta po ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

The post Od 1. julija nova pravila glede uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo first appeared on Media GZS.

Sredstva so namenjena podjetjem vseh velikosti – gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zadrugam in zasebnim zavodom – za raziskovalno-razvojne projekte, naložbe, krepitev obratnih sredstev ter za obvladovanje posebnih likvidnostnih potreb.

Skupni obseg sredstev znaša eno milijardo evrov, pri čemer programi omogočajo dolgoročno financiranje z ugodnimi pogoji, možnostjo moratorija ter tudi uporabo intelektualne lastnine kot oblike zavarovanja.

Enotni okvir, prilagojen potrebam gospodarstva

Vsi programi temeljijo na enotnem finančnem okviru, ki omogoča:

• dolgoročne kredite z ugodnimi obrestnimi merami,
• možnost moratorija za večjo prilagodljivost denarnemu toku,
• fleksibilne načine črpanja in odplačevanja,
• uporabo različnih oblik državne pomoči (vključno z de minimis in regionalno pomočjo za naložbe pri investicijah).

Štirje ciljno usmerjeni programi financiranja

V okviru posojilnih skladov PS8 in PS9 so razviti štirje programi, ki naslavljajo ključne potrebe podjetij v različnih fazah poslovanja:

Razvijam in raziskujem – kredit za RRI projekte

Program je namenjen financiranju raziskovalnih in razvojnih projektov, vključno s temeljnimi in industrijskimi raziskavami ter eksperimentalnim razvojem. Podjetja lahko pridobijo financiranje za celotno vrednost projekta (do 85 odstotkov), pri čemer se upoštevajo vsi stroški projekta. Projekti se lahko začnejo do tri leta pred oddajo vloge, zaključiti pa se morajo po oddaji vloge. Posojila so na voljo od 100.000 evrov z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo fleksibilnega črpanja ter odplačevanja.

Investiram – kredit za naložbene projekte

Program podpira investicije podjetij v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno z vzpostavitvijo novih poslovnih enot, širitvijo kapacitet, diverzifikacijo proizvodnje ali bistvenimi spremembami proizvodnih procesov. Vrednost projekta zajema vse stroške skladno z računovodskimi standardi. Posojila so na voljo od 100.000 evrov do 85 odstotkov vrednosti projekta, pri čemer posamezni projekt ne more presegati 50 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 20 let in možnostjo moratorija do polovice ročnosti.

Rastem – kredit za trajna obratna sredstva

Program je namenjen financiranju trajnega povečanja potreb po obratnih sredstvih, zlasti pri podjetjih, ki rastejo ali izvajajo investicije in zato potrebujejo dodatno podporo za stabilno poslovanje. Pogoj je, da podjetje izkazuje rast dolgoročnih sredstev. Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 8 let, ob možnosti črpanja v več tranšah in odplačevanja v prilagojenih obrokih.

Obvladujem – kredit za posebne likvidnostne potrebe

Program je namenjen hitri podpori podjetjem ob nepredvidenih dogodkih in kriznih razmerah, kot so naravne ali industrijske nesreče, izredna stanja, hekerski napadi ali drugi zunanji šoki, na katere podjetje ne more vplivati. Med takšne zunanje dogodke sodijo denimo tudi uvedba tarif na uvoz v ZDA in nenadna večja podražitev fosilnih goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine ali odpoved naročil zaradi prestrukturiranja nemškega avtomobilista VW (če podjetje lahko utemelji vpliv takšnih dogodkov na njegovo poslovanje). Omogoča financiranje za obvladovanje likvidnostnih tveganj in zagotavljanje stabilnega poslovanja. Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo moratorija do polovice ročnosti.

Informacija povzeta po Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

The post SID banka in ministrstvo za gospodarstvo: novi programi financiranja za podjetja first appeared on Media GZS.

Tudi v Sloveniji se vse pogosteje pojavljajo nenadni in intenzivni vročinski valovi, ki bistveno vplivajo na delovne pogoje, zlasti na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sevanju sonca in povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje delavcev, še posebej pri fizično zahtevnih delih v dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne storitve.

Zagotavljanje ustreznih pogojev dela v takšnih razmerah postaja pomemben del sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci so dolžni prepoznati tveganja ter sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, delavci pa morajo navodila dosledno upoštevati.

Ker so se v praksi pokazale potrebe po bolj jasnih in časovno opredeljenih navodilih, novi vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov prinaša poudarek prav na postopkih ukrepanja. Opredeljuje, kdaj začeti izvajati posamezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje vplivov vročine, pri čemer se opira na smernice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI (angleško Universal Thermal Climate Index), ki ga objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Povzeto po novici, objavljeni na strani ministrstva. Preberite več tukaj.

The post Varno delo na prostem v času vročinskih valov first appeared on Media GZS.

Preberite več na strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Farmacevtska in kemična industrija s padcem proizvodnje first appeared on Media GZS.

Nova funkcionalnost: Pooblaščenec za upravljanje pooblastil SPOT

Portal SPOT je 18. junija 2026 uvedel nadgradnjo sistema pooblaščanja – nov uporabniški profil Pooblaščenec za upravljanje pooblastil SPOT. Ta nadgradnja predstavlja pomemben korak k preglednejšemu, varnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju pooblastil ter postavlja dobre temelje za nadaljnjo digitalizacijo postopkov na portalu SPOT.

Po novem lahko zakoniti zastopnik imenuje osebo, ki bo v imenu podjetja upravljala vsa pooblastila na portalu SPOT. Pooblaščenec bo lahko:

• dodajal in odvzemal pravice pooblaščencem,
• pregledoval vsa obstoječa pooblastila znotraj poslovnega subjekta,
• potrjeval pooblastila za postopke v vseh delih poslovnega subjekta.

Pooblaščenec ne bo mogel podeljevati ali prenašati naprednih pravic, s čimer je preprečeno veriženje pooblastil. Zakoniti zastopnik bo lahko pooblastilo kadarkoli preklical oziroma zamenjal pooblaščeno osebo.

V začetni fazi bo moral zakoniti zastopnik novo pooblastilo urediti prek portala SPOT oziroma ob pomoči točke SPOT. Ko bo pooblastilo vzpostavljeno, bo vse nadaljnje upravljanje pooblastil bistveno enostavnejše in ga bo lahko izvajal pooblaščenec za upravljanje pooblastil.

Več informacij: Novica SPOT, 19. 6. 2026: Večja nadgradnja sistema pooblaščanja >>

Uvedba elektronskih navodil med začasno zadržanostjo od dela (eNR) in dostop prek portala SPOT za delodajalce s 1. julijem 2026

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 1. julijem 2026 uvaja elektronsko Navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR). Novi postopek nadomešča papirna navodila, ki so jih do sedaj izdajali izbrani osebni zdravniki, pristojni za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela.

Novost za delodajalce: Uvedba eNR predstavlja pomembno novost tudi za delodajalce, saj bodo po novem do navodil o ravnanju za svoje zaposlene dostopali preko portala SPOT (ne pa tudi prek vmesnika). 

Z dnem 19. 6. 2026 je omogočeno pooblaščanje za novi postopek ”Elektronska navodila o ravnanju med zadržanostjo od dela (eNR)”, ki se nahaja pod ”ZZZS”.

Več informacij: Novica SPOT, 19. 6. 2026: Uvedba elektronskih navodil o ravnanju med začasno začasno zadržanostjo od dela (eNR) in dostop prek portala SPOT za delodajalce s 1. julijem 2026 >>

The post Pomembne izboljšave na portalu SPOT first appeared on Media GZS.

Ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu zaradi naravne nesreče se začne z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so lahko gospodarske družbe, podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, zavodi in zadruge.

Vlogo lahko oddajo oškodovanci s sedežem v Republiki Sloveniji iz naslednjih prizadetih občin: Rogatec, Cerklje na Gorenjskem, Kamnik, Komenda, Cerkvenjak, Beltinci, Cankova, Ljutomer, Moravske Toplice, Razkrižje, Tišina, Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Videm, Zavrč, Žetale, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Prevalje, Slovenj Gradec, Braslovče, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Prebold, Rečica ob Savinji, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Solčava, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Kranj, Puconci, Šalovci, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž.

Oškodovanci ocenijo škodo, ki so jo utrpeli:

• na strojih in opremi oziroma
• škodo nastalo zaradi uničenja zalog oziroma
• škodo zaradi izpada prihodka.

Kot škoda v gospodarstvu se ne štejejo dejavnosti kmetijske proizvodnje, sektor ribištva in akvakulture ter predelava in trženje kmetijskih proizvodov.

Na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport v tej fazi zgolj zbiramo podatke za oceno škode v gospodarstvu. Če bo prišlo do zagotovitve sredstev, pa bodo morali oškodovanci na poziv ministrstva predložiti tudi dokazila o dejanski škodi, in sicerza škodo na strojih, opremi, zalogah – cenilna poročila, ter za škodo zaradi izpad prihodka računovodske podatke.

Morebitne nadaljnje ukrepe odprave posledic škode bo ministrstvo izvajalo le v primeru zagotovitve finančnih sredstev v proračunu Republike Slovenije. 

Več informacij in obrazec

Vir:

Zbiramo oceno škode zaradi nedavnega neurja v juniju 2026 | GOV.SI

Oceno škode po nedavnem neurju v juniju zbiramo še za dodatne občine | GOV.SI

The post Ministrstvo zbira oceno škode zaradi nedavnega neurja v juniju 2026 first appeared on Media GZS.

Merjeno po namenskih skupinah (razdelitev na proizvode za vmesno porabo, investicije in široko porabo) je v prvih štirih mesecih 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (-4,2 %), in sicer tako energentov (-14 %, sem spada pretežno električna energija) kot tudi surovin (za odstotek in pol; vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, električne komponente ipd.). Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za skromnih 0,3 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (za pol odstotka; živila, zdravila itn.). Padec je bil medtem še naprej prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-5,4 %; pohištvo, gospodinjske naprave ipd.). Ugodna, 8-odstotna rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, popravila in montaža strojev ipd.).

Pogled na dinamiko proizvodnje po oddelkih razkriva, da je bila v prvih štirih mesecih leta 2026 glede na enako obdobje v predhodnem letu visoka rast prisotna v proizvodnji oblačil (za dobro tretjino). Izpostavljamo ugodno rast v proizvodnji računalnikov, drugih elektronskih in optičnih izdelkov (+15 %), proizvodnji drugih strojev in naprav (+8,2 %), živil (+7,8 %), pijač (+4,6 %), drugih vozil in plovil (+3,8 %) ter motornih vozil (+3,3 %). S padci so se soočali v papirni industriji (-7,6 %), kemični industriji (-5,3 %), lesni industriji (-4,7 %), proizvodnji električnih naprav (-3,6 %), tiskarstvu (-3,2 %) in proizvodnji kovin (-2,5 %). Vir: Statistični urad RS

Preberite več na stran Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Začetek pomladi prinesel ugodnejša proizvodna gibanja first appeared on Media GZS.