Gospodarska zbornica Slovenije spoštuje odločbo Ustavnega sodišča RS glede metodologije obračunavanja omrežnine. Ob tem poudarja, da Ustavno sodišče ni vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk. Zahtevo v tem delu je zavrglo, ker akta o določitvi tarifnih postavk ni štelo za predpis oziroma splošni akt, ki bi bil lahko predmet ustavno-sodne presoje. Odločbe zato ni mogoče razumeti kot potrditev, da so veljavne tarife ekonomsko optimalne, stroškovno ustrezne ali da nimajo nesorazmernih učinkov na posamezne gospodarske dejavnosti.
GZS je že ob uvedbi sistema obračunavanja omrežnine opozarjala na nesorazmerne učinke, predvsem za energetsko intenzivna podjetja, na nezadostno proučitev posledic za konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter na vprašanje povezave med dejanskimi stroški uporabe omrežja in obremenitvami posameznih skupin uporabnikov. Kot poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, »mora prenova omrežnin podpirati učinkovito rabo omrežja in energetski prehod, vendar na način, ki ohranja razvojno sposobnost, investicijsko varnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-43/25 z dne 7. oktobra 2026 presodilo, da izpodbijane določbe metodologije, ki med drugim urejajo dogovorjeno in presežno obračunsko moč ter faktor utežitve presežne moči od leta 2028 dalje, niso v neskladju z Ustavo. Pri tem je poudarilo pomen neodvisnosti in strokovne avtonomije Agencije za energijo, ki izhaja iz nacionalnega in evropskega pravnega okvira. Vendar pa sodišče ni vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk, saj je zahtevo za njihovo presojo zavrglo zaradi nepristojnosti za presojo akta, ki določa konkretne cene.
Odločitev Ustavnega sodišča tako ne odpravlja vprašanj, na katera gospodarstvo opozarja že od uvedbe novega sistema omrežnin. Podjetja ne nasprotujejo plačilu stroškov, ki jih povzročajo z uporabo elektroenergetskega omrežja, pričakujejo pa pregleden, preverljiv in predvidljiv sistem obračunavanja, ki temelji na objektivnih podatkih in ustreznih strokovnih podlagah. Pri tem je bistveno, da so obremenitve posameznih skupin uporabnikov sorazmerne in da sistem ne povzroča nepotrebnih dodatnih pritiskov na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
GZS zato pričakuje, da bo Agencija za energijo tudi v prihodnje celovito spremljala in vrednotila učinke novega sistema obračunavanja omrežnine, zlasti na energetsko intenzivna podjetja, ter zagotovila ustrezno preglednost strokovnih podlag in podatkov, na katerih temeljijo tarifne postavke. Ustavna dopustnost posameznih elementov metodologije namreč še ne pomeni, da obstoječi sistem ne potrebuje nadaljnjih izboljšav in prilagoditev.
GZS bo tudi v prihodnje dejavno spremljala učinke sistema, zbirala podatke podjetij ter si prizadevala za rešitve, ki bodo ob zagotavljanju zanesljivega in učinkovitega delovanja elektroenergetskega omrežja upoštevale tudi razvojne potrebe in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Od pristojnih institucij pričakuje, da bodo na podlagi dejanskih učinkov sistema pravočasno pristopile k potrebnim prilagoditvam, kadar bodo ugotovljena nesorazmerna bremena za posamezne skupine uporabnikov.
