Na dogodku Močne regije, močna Slovenija, kjer je bila predstavljena Strategija regionalnega razvoja 2026–2050, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozorila, da regionalni razvoj v Sloveniji potrebuje predvsem konkretne razvojne preboje, ne pa dodatnega razprševanja sredstev in ukrepov brez merljivih učinkov na produktivnost in konkurenčnost regij.

Po oceni GZS imajo slovenske regije velik potencial za koriščenje evropskih sredstev, vendar bo ključno, da se fokus preusmeri iz razpršenih projektov v naložbe, ki dejansko krepijo konkurenčnost podjetij, povečujejo dodano vrednost ter dvigujejo izvozni in investicijski potencial regij.

Evropska sredstva morajo prinašati preboj – ne drobljenja ukrepov

Nina Vrabelj, predstavnica GZS, je poudarila, da ima Slovenija vzpostavljen širok nabor podpornih institucij in mehanizmov – od strateških inovacijskih partnerstev (SRIP), digitalno inovacijskih stičišč (DIH) do pisarn za prenos tehnologij (TTO), vendar se učinki teh sistemov pogosto izgubljajo zaradi premalo povezovanja, podvajanja nalog in preveč razdrobljenih pristopov.

Ob tem je opozorila, da so razlike med regijami danes največje pri tujih investicijah, izvozu, vlaganjih v raziskave in razvoj ter produktivnosti, gospodarska dinamika pa ostaja izrazito skoncentrirana v osrednjeslovenski regiji (skoraj 60 %). Tak trend zahteva bistveno bolj ciljno usmerjeno regionalno politiko, ki bo ustvarjala pogoje za rast konkurenčnosti tudi v preostalih delih Slovenije, čeprav je potrebno vlagati tudi v osrednjeslovensko regijo, ki zaostaja med vodilnimi v EU.

Zato bi morala evropska sredstva v prihodnje bolj sistemsko podpirati predvsem:

• dvig produktivnosti in tehnološko preobrazbo podjetij, pri čemer je ključna digitalizacija,
• močnejše inovacijske ekosisteme in dejansko povezovanje podjetij z raziskovalnimi organizacijami, pri čemer ima GZS z mrežo regionalnih zbornic ključno vlogo, posebej preko koordinacije SRIP-ov, ki predstavljajo enega redkih že vzpostavljenih mehanizmov strateškega povezovanja gospodarstva, znanosti in države,
• odpravo konkretnih ovir za investicije in izvoz, kot so pomanjkanje prostora, infrastrukture ter predolgi postopki dovoljenj,
• razvoj kompetenc prihodnosti, privabljanje in zadržanje talentov.

GZS ob tem poudarja, da mora biti uspeh evropskih sredstev merjen po učinkih: dodani vrednosti, produktivnosti in izvozu – ne po številu izvedenih projektov.

Made in Slovenia 2035: konkurenčnost je nacionalni cilj, izvedba pa se zgodi v regijah

GZS je v razpravi izpostavila tudi gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki ga je zbornica pripravila skupaj z več kot 90 podjetji in strokovnjaki. Program vključuje 88 ukrepov na 9 horizontalnih področjih (davčno okolje, znanost in inovacije, dostop do virov financiranja, kadri, itd.), s katerimi bi lahko spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij, povečali slovenski BDP za 48 % (v primerjavi z letom 2024) ter omogočili nastanek 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi preobrazbe gospodarstva.

Made in Slovenia 2035 temelji na krepitvi tehnološko napredne industrije, investicij, razvoja kadrov ter izboljšanju inovacijskega in poslovnega okolja – s ciljem, da Slovenija ne obstane na ravni srednje razvitih držav, temveč se približa vrhu EU.

GZS ob tem opozarja, da čeprav je program zastavljen nacionalno, je njegova izvedba nujno regionalna – saj se investicije, delovna mesta in inovacije udejanjajo v regijah. Zato je zbornica investicijske namere podjetij analizirala tudi na regionalni ravni, kar omogoča boljši vpogled v razvojni potencial posameznih delov Slovenije (pri čemer so podatki posameznih podjetij zaupne narave in jih je mogoče predstavljati zgolj agregirano). Made in Slovenia 2035 daje jasno usmeritev tudi regionalni politiki: regionalni razvoj ne sme ostati zgolj kohezijski, temveč mora postati tudi konkurenčen – z vlaganji v dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost, spodbujajo inovacije in omogočajo kakovostna delovna mesta v vseh slovenskih regijah.

Brez konkurenčnega poslovnega okolja strategije ne bodo dosegle ciljev

GZS opozarja, da nobena strategija regionalnega razvoja ne bo dosegla ciljev brez predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja. V času, ko se v Sloveniji povečuje pritisk dodatnih obremenitev na gospodarstvo tudi zaradi prihajajočih volilnih obljub o minimalni plači, obstaja realno tveganje, da se investicijski potencial oslabi v vseh regijah. Izvedli smo anketo v kovinarski dejavnosti, ki je pokazala, da 4/5 napoveduje upad naročil za več kot 10 %, 70 % anketiranih bo zmanjšalo število zaposlenih in celo 68 % anketiranih razmišlja o selitvi v tujino.

V tem kontekstu GZS poudarja: močnejše regije ne bodo rezultat dokumentov, temveč rezultat odločnih ukrepov, ki bodo podjetjem omogočili investirati, zaposlovati in rasti – v vseh regijah Slovenije.