Na srečanju vodstva GZS s sekretarjem za finančne storitve in zakladništvo Vlade Posebnega upravnega območja Hongkong Christopherjem Huiem so udeleženci razpravljali o priložnostih krepitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hong Kongom.
Izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič je poudarila, da so med ključnimi prioritetami slovenskega gospodarstva trajnost in zeleni prehod, digitalizacija in umetna inteligenca ter spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij. Ob tem je izpostavila izvozno usmerjenost Slovenije: »Slovenija kot odprta, inovativna in izvozno naravnana država skozi GZS pošilja signal tako slovenskemu kot evropskemu gospodarstvu, da je bil in ostaja Hong Kong naš partner za investicije in poslovno rast,« je dejala.
Predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri GZS dr. Žiga Vavpotič je predstavil aktivnosti sveta, ki spodbuja pospeševanje gospodarskega sodelovanja med državama. Napovedal je tudi, da bo predsednik Državnega sveta Republike Slovenije 7. in 8. novembra letos skupaj z delegacijo približno 50 slovenskih gospodarstvenikov obiskal Kitajsko in Hongkong. »Hongkong s svojo raznovrstno in odprto gospodarsko strukturo predstavlja izjemno priložnost za okrepitev sodelovanja, tako na področju trgovine kot finančnih storitev,« je poudaril in kot pomembno priložnost izpostavil tudi bančni sektor v naši regiji.
Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS, je posebej opozoril na pomen logistike, ki v Sloveniji predstavlja okoli 7 odstotkov BDP. Luka Koper kot največja slovenska pristaniška vrata ima strateško privlačnost za tuja podjetja in predstavlja vstopno točko za Evropo tudi za azijske države. GZS bo jeseni sodelovala tudi na mednarodnem transportnem sejmu v Šanghaju, kjer bo logistika ponovno v ospredju.
Sekretar za finančne storitve in zakladništvo Vlade Posebnega upravnega območja Hongkong Christopher Hui je dejal: »Hongkong in Slovenija imata veliko skupnega – sta majhna, a gospodarsko in strateško pomembna ter z velikimi ambicijami. Obe gospodarstvi sta raznoliki, stabilno naložbeno okolje temelji na odprtosti in učinkovitosti. Drug za drugega smo odlična vstopna točka. Evropskim podjetjem omogočamo vstop na azijske in kitajske trge prek Hongkonga, obratno pa kitajskim podjetjem dostop do Evrope.« Cilj obiska je bil po njegovih besedah spoznati Slovenijo, njeno strukturo gospodarstva in okrepiti sodelovanje med Slovenijo in Hong Kongom. Kot je dodal, se pripravlja bilateralni davčni sporazum, ki naj bi omogočil lažje poslovno sodelovanje.
Dogodek je bil namenjen tudi pripravi za udeležence izhodne gospodarske delegacije na Kitajsko in Hong Kong, ki bo potekala med 3 in 8. novembrom 2025. Zato je Hui na poslovnem srečanju, ki je sledilo, 15 predstavnikom slovenskih podjetij spregovoril o finančnem in gospodarskem sodelovanju Hong Konga s Slovenijo in EU. Med drugim je spregovoril o pobudah za privabljanje podjetij iz jugovzhodne Azije ter načrtih za krepitev statusa Hongkonga kot mednarodnega centra za upravljanje premoženja in tveganj.
Srečanju so sledili bilateralni razgovori med podjetji.
Gospodarsko sodelovanje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2024 vrednost blagovne menjave med Republiko Slovenijo in Posebnim upravnim območjem Hong Kong Ljudske republike Kitajske znašala 70 milijonov EUR (8,6 % manj kot v letu 2023). Vrednost slovenskega izvoza blaga v Hong Kong je v letu 2024 znašala 52,5 milijona EUR (16 % manj kot v letu 2023), vrednost slovenskega uvoza blaga iz Hong Konga pa 17,5 milijona EUR (glede na leto 2023, višja za 25 %). V letu 2024 je bil Hong Kong po vrednosti blagovne menjave na 63. mestu med vsemi zunanjetrgovinskimi partnerji Republike Slovenije (55. izvozni partner in 62. uvozni partner). Slovenija v Hong Kong izvozi predvsem instrumente, aparate za merjenje in kontrolo, stroje za obdelavo kamna, keramike, betona in podobnih materialov ter pipe, ventile in podobne naprave. Od tam uvozimo zlasti pametne telefone, polprevodniške medije, »pametne kartice« ter statične pretvornike.
Storitvena menjava s Hong Kongom je v letu 2024 znašala 84 milijonov EUR od tega 53 mio EUR izvoza storitev (od tega telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 19 milijonov EUR; transport 16 milijonov EUR ter zavarovalne in pokojninske storitve 9 milijonov EUR). Uvoz storitev je znašal 31 mio EUR (od tega telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 11 milijonov EUR; transport 8 milijonov EUR; ostale poslovne storitve 6 milijonov EUR).
Po podatkih Banke Slovenije do konca leta 2024 ni bilo evidentiranih slovenskih naložb v Hong Kongu, bilo pa je evidentiranih 766 milijonov EUR hongkonških naložb v Sloveniji, kar je za 300 mio EUR oziroma 64 % več kot ob koncu leta 2023.
Video izjavi izvršne direktorice GZS mag. Marjane Majerič in sekretarja za finančne storitve in zakladništvo Vlade Posebnega upravnega območja Hongkong Christopherja Huija sta voljo na povezavi.
Več fotografij je na Flickr GZS. Ob uporabi prosimo, da navedete vir GZS.
