Papirna industrija je lani kot prva podpisala nadgraditev panožne kolektivne pogodbe z novim plačnim modelom. Štefan Belingar iz Analitike GZS je pojasnil, da so pogajanja za nov plačni model v papirni industriji trajala štiri leta. Dobro kaže tudi elektroindustriji, ki bi lahko nov plačni model dobila do konca leta. Dodal je še, da je kolektivna pogodba v interesu obeh strani, ker delodajalci dobijo bolj pregleden plačni sistem, delojemalcem pa običajno prinašajo na dolgi rok višje plače, že s tem, ko se določi najnižjo plačo, ki je vsaj enaka minimalni plači.

Zaradi izjemnega zanimanja s strani podjetij smo na GZS organizirali webinar z naslovom Plačni model v slovenskem gospodarstvu. Predstavljeni so bili temeljni gradniki in stališča, poudarek pa je bil na kolektivnem dogovarjanju v luči razmer na trgu dela in nujnosti ohranjanja konkurenčnosti. Zato bi moralo iti dogovarjanje med socialnimi partnerji v smeri prožnosti, transparentnosti določanja plač in nagrajevanju kompetenc zaposlenih. Novi plačni model bo delodajalcem omogočal  več elastičnosti pri določanju plač in ustreznem nagrajevanju delavcev, s tem pa večjo produktivnost, doseganje višje dodane vrednosti in višjo dobičkonosnost poslovanja. Pri tem je k spremembam potrebno pristopiti sistemsko in pravično ter skladno z zakonsko ureditvijo.

Andrej Vrtačnik iz Pravne službe GZS je v luči sprememb plačnega modela pojasnil prevešanje med zakonom, ki je oblastveni akt, in kolektivno pogodbo, ki odraža svobodno voljo pogodbenih strank. Pojasnil je tudi, da sme kolektivna pogodba le v omejenih primerih posegati v minimalne pravice, ki jih določa zakonodaja, obstajajo torej  izjeme, konkretno po Zakonu o delovnih razmerjih. Pri uveljavitvi novega plačnega modela bo potrebno upoštevati specifike dejavnosti/ panoge, pri tem pa izhajati iz načela, da delavec po spremembi plačnega modela oz. ob prehodu na nov plačni model ne sme prejeti nižje plače, kot jo je prejemal po starem modelu oz. kot bi jo prejel z uveljavitvijo minimalne plače ob nadaljnjih spremembah Zakona o minimalni plači.

Bistveni elementi novega plačnega modela so:

• Najnižje osnovne plače se povišajo praviloma na način, da se odpravi doplačevanje do minimalne plače.
• Podjetja nadgradijo možnost uvedbe t. im. horizontalnega napredovanja (uvedba plačnih razredov).
• Dodatek za skupno delovno dobo se pretopi v osnovno plačo (oziroma se za starejše/obstoječe delavce pretopi v t. im. »nahrbtnik« za čas preostanka zaposlitve).
• Zakonski dodatki iz naslova posebne razporeditve delovnega  časa (štirje) se kot obvezni, po novem, izplačujejo v nominalnih zneskih.
• Ostali dodatki (za posebne pogoje dela) se pretopijo v najnižje osnovne plače v posameznih tarifnih razredih (ki odražajo zahtevnost in pogoje dela).
• Določi se primerno prehodno obdobje za uveljavitev novega plačnega modela.
• Predvidi se letno usklajevanje vrednosti v tarifni prilogi KP v skladu z deležem rasti inflacije.

O kolektivnih pogodbah je bilo govora tudi pred tedni na dogodku o problematiki obračunavanja plač, ki ga je organizirala Zbornica računovodskih servisov GZS.

Evropska direktiva o ustreznih minimalnih plačah namreč na evropski ravni predvideva 80 % pokritost s kolektivnimi pogodbami. V Sloveniji je ta pokritost trenutno 70 %, če upoštevamo kolektivne pogodbe za razširjeno dejavnost, to so tudi tiste, kjer je sopodpisnik pogodbe država. Imamo pa izredno veliko število majhnih in mikro delodajalcev, ki jih te pogodbe ne zavezujejo. Na ministrstvu za delo zato načrtujejo ustanovitev posebne organizacijske enote, ki se bo ukvarjala izključno s področjem obračuna plač in prejemkov. Ta sektor naj bi bil polno operativen že jeseni.

Posnetek celotnega webinarja si lahko ogledate TUKAJ.