Čeprav je Slovenija pri mleku visoko samooskrbna, delež slovenskih mlečnih izdelkov na domačem trgu upada. Zato v Združenju za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ob Svetovnem dnevu mleka pozivajo potrošnike k večji izbiri mlečnih izdelkov slovenskih proizvajalcev, saj s svojimi nakupnimi odločitvami odločajo o prihodnosti slovenskega mlekarstva.

Vinko But, predsednik Združenja za mlekarstvo pri GZS – ZKŽP: »Slovensko mlekarstvo ostaja eden ključnih stebrov prehranske varnosti države. Slovenija ima znanje, kakovost in zadostne količine mleka. Kar potrebujemo, je več podpore slovenskim mlečnim izdelkom. Vsak nakup slovenskega izdelka pomeni podporo slovenskim kmetijam in mlekarnam, delovnim mestom in prehranski suverenosti Slovenije.«

Slovenski mlečni izdelki dokazano dosegajo visoke standarde kakovosti in sledljivosti, znak »Izbrana kakovost – Slovenija«, pa zagotavlja slovensko poreklo in dodatno preverjeno kakovost. K večji prepoznavnosti lokalno pridelane hrane pomembno prispevajo tudi nacionalne promocijske aktivnosti Naša super hrana.

Ali ste vedeli?

• Slovenske mlekarne so v letu 2025 odkupile 390 milijonov litrov mleka slovenskih kmetij. S to količino bi lahko napolnili 156 olimpijskih bazenov¹.
• Iz slovenskega mleka so slovenske mlekarne leta 2025 proizvedle približno 137 milijonov litrov trajnega in svežega mleka. To predstavlja približno 685 milijonov 2-decilitrskih kozarcev mleka¹.
• Letna proizvodnja jogurtov v slovenskih mlekarnah presega 55 milijonov kilogramov. To predstavlja približno 145 porcij jogurta na vsakega prebivalca Slovenije¹.
• Slovenske mlekarne so iz slovenskega mleka v letu 2025 proizvedle skoraj 12 milijonov kilogramov sira. Ta količina bi zadostovala za pripravo približno 240 milijonov sendvičev¹.
• Prireja mleka ostaja najpomembnejša kmetijska dejavnost v Sloveniji. Z njo je povezanih skoraj 4.200 tržno usmerjenih kmetij².
• Slovenija pri mleku dosega približno 130-odstotno samooskrbo³.
• Slovenske mlekarne svoje izdelke izvažajo v več kot 50 držav. To potrjuje mednarodno konkurenčnost in visoko kakovost slovenskih mlečnih izdelkov¹.
• Kljub visoki samooskrbi delež slovenskih mlečnih izdelkov na slovenskem trgu upada, predvsem pri sirih, skuti, konzumnem mleku ter maslu in namazih⁴.
• Članice Združenja za mlekarstvo so leta 2017 prostovoljno pristopile k projektu Zaveza odgovornosti in od takrat sistematično zmanjšujejo vsebnost dodanega sladkorja v svojih izdelkih. V primerjavi z letom 2017 je povprečna vsebnost dodanega sladkorja v sladkanih mlečnih izdelkih nižja za 13 % ⁵.
• Kar 24 od 28 mlečnih izdelkov, ki so jih podpisniki zavez leta 2024 na novo lansirali na trg, vsebuje manj dodanega sladkorja ali pa ga ne vsebuje več.

Mleko je eno najpomembnejših živil na svetu

Svetovni dan mleka je leta 2001 ustanovila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) z namenom ozaveščanja o pomenu mleka kot globalnega živila ter vlogi mlečnega sektorja pri prehrani, zdravju in razvoju družbe.

Po podatkih FAO je z mlečnim sektorjem po svetu povezanih več kot milijarda ljudi, mlečne izdelke pa uživa več kot šest milijard ljudi.

O Združenju za mlekarstvo

Združenje za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je najbolj reprezentativno združenje na področju mlekarske industrije v Sloveniji. 7 članic združenja zaposluje 1.140 ljudi oziroma 95 % vseh zaposlenih v dejavnosti mlekarstva in sirarstva v Sloveniji⁶. V združenje so povezane: Ljubljanske mlekarne d.o.o., Mlekarna Celeia d.o.o., Pomurske mlekarne d.d., Ekolat d.o.o., Mlekarna Planika d.o.o., Kele & Kele d.o.o. – Mlekarna krepko in KGZ Škofja Loka z.o.o. – Loška mlekarna.

Viri: 1. GZS – ZKŽP, 2025 , 2. SURS, 3. KIS, 4. SURS, GZS – ZKŽP, 5. Podatek velja za leto 2024, 6. Ajpes

The post Svetovni dan mleka 2026: Kupujmo izdelke iz slovenskega mleka first appeared on Media GZS.

Znak »Pivo odlične kakovosti« predstavlja pomembno strokovno potrditev kakovosti in potrošnikom omogoča lažjo prepoznavo vrhunskih slovenskih piv.

Letošnjega senzoričnega ocenjevanja se je udeležilo 11 pivovarn z 42 vzorci piva v osmih kategorijah: ale, brezalkoholno pivo, IPA, NEIPA, svetli ležak, temni ležak, stout in specialno pivo.

Dr. Miha Ocvirk z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, predsednik letošnjega petčlanskega strokovnega senzoričnega panela: »Senzorično ocenjevanje piv je pokazalo zelo visoko raven kakovosti prijavljenih vzorcev. Posebej nas veseli močna zastopanost piv v kategoriji lager, kjer so bila vsa prijavljena piva zelo visoke kakovosti. Strokovna komisija je pri ocenjevanju sistematično presojala videz, aromatiko, okus, grenčico ter celotno uravnoteženost piva. Velik poudarek namenjamo tudi čistosti senzoričnega profila in odsotnosti tehnoloških napak.«

Izdelki, ki so zadostili najvišjim kriterijem senzoričnega ocenjevanja, so upravičeni do znaka »Pivo odlične kakovosti 2026«.

Nosilci znaka »Pivo odlične kakovosti 2026« so:

• Byra d.o.o. – Reservoir Dogs za piva: Single blondie, Kromberger helles, Warrior, Starvation
• Green Gold d.o.o. za piva Cashmere NEIPA, Franci, Smooth criminal, Berry club, Hypersonic booster,
• Lipnik, pivovarna in kovinarstvo d.o.o. za pivi Lipnik –  ingverjevo in temno,
• Maister d.o.o. za pivo General Maister,
• MSOS s.p., PE Pivovarna Zajc za pivo Florjan,
• Pivovarna Kostanj Primož Žnuderl s.p. za pivo Kostanj, pivo temno Kostanj in svetli lager nefiltriran,
• Pivovarna Laško Union d.o.o. za piva Union, Laško Zlatorog in Laško Golding,
• Reset pivovarna d.o.o. za piva Froggy, Extra, Nook, Radler Exotic in Zero Hero,
• Savinjska pivovarna d.o.o. – Clef brewery za piva Angel, Metulj, Mi2, Jabolčni štrudelj in
• Tovarna pivovarna d.o.o. – Tektonik za piva Tektonik Normal, Tektonik Murky, Tektonik Nula, Tektonik Čehur, Tektonik Red eye rabbit.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Slovensko pivovarstvo je v zadnjih letih naredilo izjemen razvojni korak. Letošnji rezultati dokazujejo, da slovenske pivovarne uspešno združujejo tradicijo, tehnološko znanje, inovativnost in vrhunsko kakovost. S projektom na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij spodbujamo odličnost izdelkov, razvoj kulture odgovornega in kakovostnega uživanja piva ter večjo prepoznavnost slovenskega pivovarstva.«

Podelitev priznanj in plaket nagrajencem bo ob Mednarodnemu dnevu piva, 7. avgusta 2026 v podjetju Green Gold d.o.o. v Šempetru v Savinjski dolini. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi posebna priznanja za najboljše pivo znotraj posamezne kategorije, v kateri so bila ocenjena vsaj tri piva.

Posebna priznanja za najboljše pivo v posamezni kategoriji prejmejo naslednja piva:

• Warrior podjetja Byra d.o.o. – Reservoir Dogs in Tektonik Red eye rabbit podjetja Tovarna Pivovarna d.o.o. v kategoriji Ale,
• Tektonik Nula podjetja Tovarna Pivovarna d.o.o. v kategoriji brezalkoholno pivo,
• Angel podjetja Savinjska pivovarna d.o.o. v kategoriji IPA,
• Laško Golding podjetja Pivovarna Laško Union d.o.o. v kategoriji svetli ležak,
• Nook podjetja Reset pivovarna d.o.o. v kategoriji NEIPA,
• Extra podjetja Reset pivovarna d.o.o v kategoriji Stout in
• Berry club podjetja Green Gold d.o.o. v kategoriji specialno pivo.

The post Odkrijte 33 slovenskih piv, ki so letos prejela znak »Pivo odlične kakovosti 2026« first appeared on Media GZS.

Z Združenjem mesne industrije panoga dobiva močnega zastopnika interesov mesno-predelovalne dejavnosti, saj združenje ob ustanovitvi povezuje skupaj 15 podjetij iz sektorjev belega in rdečega mesa. Cilji združenja so povezovanje in združevanje na področju dejavnosti predelave mesa, oblikovanje stališč in zastopanje interesov članov pri sprejemanju zakonodaje, zbiranje, obdelovanje in posredovanje informacij, izmenjave dobrih praks, promocija dejavnosti združenja in članov združenja, organizacija dogodkov, izobraževanj in usposabljanj, spremljanje stanja in predlaganje ukrepov za nadaljnji razvoj stroke, spodbujanje razvoja in konkurenčnosti ter sodelovanje z drugimi sorodnimi združenji, organizacijami doma in v tujini.

Združenje v letošnjem letu naslavlja izzive nizke konkurenčnosti in nizke dodane vrednosti v panogi, kjer si bo skozi svoje delo prizadevalo dvigniti konkurenčnost sektorja in zagotoviti, da bodo mesno-predelovalna podjetja v čim večji meri upravičena do potrebnih investicijskih podpor. Prizadevalo si bo mesno-predelovalnim podjetjem odpreti možnosti za večjo prodajo mesa in mesnih izdelkov v različnih kanalih. Z načrtovanimi aktivnostmi pa okrepiti ugled in pomen sektorja med strokovno in širšo javnostjo.

V združenje se lahko včlanijo vsi, ki se ukvarjajo z dejavnostjo predelave mesa in so člani GZS in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

The post Ustanovljeno Združenje mesne industrije v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij first appeared on Media GZS.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Shema skrajšanega delovnega časa je namenjena temu, da podjetja v začasnih in nepredvidljivih okoliščinah ohranijo zaposlene in znanje. Zaradi aktualnega dogajanja, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, je del lesne industrije izpostavljen velikemu padcu proizvodnje in prodaje. Število zaposlenih se znižuje. Predlagamo, da se seznam upravičenih dejavnosti uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa zato nujno razširi tudi na lesno industrijo. V Avstriji je pristojno ministrstvo podjetjem iz te dejavnosti možnost sofinanciranja skrajšanega delovnega časa že odobrilo.«

Industrijska proizvodnja v dejavnosti C16 se je v obdobju 2021–2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 % na leto. Zaradi zalivske krize in s tem povezanega izpada prometa s kupci iz zalivskih držav, ki so bili pomembni odjemalci premijske hlodovine in obdelanega lesa, so se razmere v dejavnosti izrazito poslabšale. V prvih dveh mesecih leta 2026 je bila medletno nižja za 5,9 %, kar pomeni poglobitev padca. Število delovno aktivnih v lesni industriji (brez proizvodnje pohištva) se že od oktobra 2022 (približno 9.000) zmanjšuje. Januarja 2026 je padlo pod 8.200, kar kaže na pritisk zaradi pomanjkanja surovine in novih naročil. Prodaja se je v prvih dveh mesecih leta 2026 skrčila za 2,1 %; na tujih trgih je upadla kar za 8,6 %. Večina družb v dejavnosti je malih in srednje velikih, pri čemer nobena ne presega 100 mio EUR prodaje.

Koristnost sheme skrajšanega delovnega časa, pri čigar vzpostavitvi smo aktivno sodelovali s predlogi rešitev, se v praksi že potrjuje. Ukrep namreč podjetjem pomaga premostiti začasne motnje v poslovanju ter ohraniti znanje, kadre in delovna mesta. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z začetka aprila je bilo izplačanih že približno 205.000 EUR delnega povračila nadomestila plače, s čimer je bilo podprtih več kot 1.600 delovnih mest.

The post Predlagali smo razširitev uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa tudi na lesno industrijo (brez pohištva) first appeared on Media GZS.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije: »Prva mednarodna konferenca s področja tehnologije čistih prostorov kaže, da je ta panoga v Sloveniji dozorela strokovno, razvojno in ambicijsko. Na enem mestu je združila industrijo, raziskovalno okolje, inženiring, regulativo in mlade talente. Posebej pozdravljam vključevanje mladih, saj brez novih kadrov in zgodnjega stika z industrijo ni prihodnosti. To jasno kaže, da v panogi razmišljajo strateško in dolgoročno. Na Gospodarski zbornici Slovenije verjamemo, da ima Slovenija na tem področju vse ključne gradnike za preboj. A za to potrebujemo tudi stabilno, predvidljivo in razvojno poslovno okolje. Letošnja konferenca je začetek tesnejšega sodelovanja, novih partnerstev in konkretnih korakov. Verjamem, da bomo skupaj poskrbeli, da bo tehnologija čistih prostorov v Sloveniji in širše umeščena tja, kamor sodi – v sam vrh sodobnih industrijskih in raziskovalnih praks.«

Tehnologija čistih prostorov je v sodobni industriji postala nepogrešljiv temelj za proizvodnjo zdravil, cepiv, polprevodnikov in naprednih materialov. V Sloveniji ta sektor že zaposluje več deset tisoč ljudi in ustvarja do 6 % BDP-ja. Ker vodilna farmacevtska podjetja pri nas delno že izvajajo razvojne projekte v skupni vrednosti več kot dve milijardi evrov, postaja vprašanje vrhunsko usposobljenega kadra z znanjem o tehnologiji čistih prostorov – o pravilnem načrtovanju, izgradnji ter obratovanju in vzdrževanju čistih prostorov, o delovanju in ravnanju zaposlenih v teh prostorih, … – strateškega pomena. Povpraševanja po tovrstnem znanju je vedno več, kadra z ustreznimi kompetencami in znanji pa še vedno primanjkuje.

Mag. Nataša Štirn, predsednica Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov: »Z namenom povezovanja znanja, investicij in mladih talentov smo v Sloveniji organizirali prvo mednarodno strokovno konferenco ter v okviru te tudi posebno srečanje za mlade – za dijake in študente tehničnih usmeritev, bodoče strokovnjake in inženirje. Želimo jim namreč približati poklicno delovanje na področju tehnologije čistih prostorov ter jim prikazati, da so možnosti za njihovo poklicno kariero na tem področju izjemno široke, dobre zaposlitve pa zagotovljene. Brez znanja o čistih prostorih ne moremo proizvesti niti enega sodobnega zdravila ali čipa. Danes v Sloveniji ne gradimo le prostorov, ampak tudi kariere za mlade inženirje.«

Zobozdravstvo v breztežnosti in roboti v sterilnih prostorih: Kako so mladi spoznavali tehnologijo prihodnosti

Dogodek za mlade Cleanroom Roadmap Experience 2026 je bil zasnovan kot most med akademskim znanjem in realnim industrijskim okoljem, kjer se teorija neposredno sreča z vrhunsko prakso. Več kot 90 dijakov gorenjskih srednjih šol tehniških usmeritev ter študentov naravoslovnih znanosti Univerze v Ljubljani in Mariboru je preko šest interaktivnih postaj spoznalo celoten življenjski cikel čistega prostora / visokotehnološkega okolja – od 3D načrtovanja proizvodnega obrata (čistega prostora) do sterilne proizvodnje varnih izdelkov v tem prostoru. Hkrati so jim bili predstavljeni tudi poklici, ki so pri tem pomembni.

V sproščenem vzdušju so mladi imeli priložnost za neposredne pogovore s predstavniki vodilnih podjetij, vpetih v življenjski cikel čistih prostorov, kot so IMP Promont, Naya Life Sciences, Bossplast, Iskra PIO ter Metronik, Klimer Štirn in Lek. Ta podjetja so jim iz prve roke predstavila konkretne inženirske izzive, poklice prihodnosti ter razvojne projekte v skupni vrednosti več kot 2 milijardi evrov, ki bodo v prihodnje zahtevali visoko usposobljene kadre s področij elektrotehnike, strojništva, mehatronike, računalništva, kemije in farmacije z dodatnimi znanji s področja tehnologije čistih prostorov.

K vsebini za mlade so pomembno prispevali še humanoidni robot Max, ki je mlade popeljal v svet robotizacije in digitalne prihodnosti, ter navdihujoča karierna zgodba inženirke leta 2023 Ljupke Vrteve in Hana Prtenjak, študentka Fakultete za strojništvo v Ljubljani,z zanimivim slovenskim študentskim projektom SpaceDent o tem, da je tudi v breztežnostnem prostoru mogoče zagotoviti ustrezen nadzor nad kontaminacijo, ter s tem tudi varno izvajanje zobozdravstvenih posegov v mikrogravitaciji.

Vrhunski predavatelji osvetlili ključne Cleanroom Technology izzive in razvojne smeri

Konferenca je v dveh dneh preko štirih vsebinskih sklopov z interaktivnimi predavanji in paneli predstavila aktualne izzive in razvojne smeri na področju tehnologije čistih prostorov. V prvem sklopu »Regulativna usklajenost v čistih prostorih GMP« je bil poudarek na zagotavljanju skladnosti z vedno strožjo mednarodno regulativo ter na strategijah za nadzor in preprečevanje kontaminacije. Drugi sklop »Inovacije na področju skladnosti« je pokazal, kako lahko podjetja zahteve regulative uresničujejo v praksi. Predavatelji so predstavili vlogo mednarodnih standardov ter izpostavili dobre prakse pri njihovem uvajanju v industriji. V sklopu »Inženirske rešitve – pametno načrtovanje HVAC sistemov, avtomatizacija in robotika« so bili predstavljeni sodobni pristopi k načrtovanju in gradnji čistih prostorov. Od projektiranja, izgradnje ter do implementacije, vključno z uporabo digitalnih tehnologij, kot so virtualna resničnost, digitalni dvojčki in napredno modeliranje. Zadnji sklop »Inovativno obvladovanje kontaminacije – napredek iz Slovenije« pa je predstavil konkretne primere naprednih tehnoloških rešitev in ključne izzive panoge pri nas. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi zaposlenih pri zagotavljanju sterilnosti in kakovosti procesov.

Nataša Štirn, predsednica Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov: »Čisti prostori danes niso več zgolj tehnična infrastruktura. So okolje, kjer nastajajo zdravila, kjer se razvijajo napredne tehnologije in kjer neposredno vplivamo na zdravje ljudi. Zato smo na konferenci govorili o nečem bistveno širšem: o odgovornosti, o kakovosti in o zaupanju. V zadnjih letih se namreč na področju tehnologije čistih prostorov soočamo z velikimi spremembami – z vedno strožjo regulativo, vedno večjimi pričakovanji glede obvladovanja tveganj ter s hitrim tehnološkim razvojem, ki odpira nove možnosti, a hkrati prinaša nova vprašanja. Zato je povezovanje stroke ključnega pomena. Odprli smo prostor dialoga, kjer smo izmenjavali izkušnje ter skupaj iskali rešitve na zahtevna vprašanja, ki bodo oblikovale prihodnost naše panoge.«

Hasim Solmaz, predsednik Mednarodne konfederacije društev za kontrolo kontaminacije (ICCCS):»Glede na več kot 50-letno zgodovino ICCCS imamo med člani več kot 27 različnih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki na tem področju trenutno doživlja pravi razcvet. Je zelo aktivna, tako na domačih tleh kot v mednarodnem merilu. Veseli me, da sem tudi sam lahko priča njihovim razvojnim dosežkom. Slovenija je, glede na svojo velikost, v primerjavi z drugimi državami, našimi članicami, veliko bolj aktivna kot večina ostalih ter mednarodni skupnosti na področju tehnologije čistih prostorov in nadzora kontaminacije ponuja zelo veliko. Med drugim Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov sodeluje tudi pri oblikovanju mednarodnih standardov, pri razvoju in izvedbi izobraževanj, organizira strokovne dogodke in tudi na tak način veliko prispeva k nadaljnjemu razvoju naše panoge.« 

Na dvodnevni mednarodni konferenci s področja tehnologije čistih prostorov (Cleanroom Technology) »ČISTI PROSTORI DANES IN JUTRI: inovacije, trajnost, odličnost ter skladnost z regulativo« v organizaciji Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov, ki deluje v okviru GZS-Podjetniško trgovske zbornice, je več kot 20 vrhunskih tujih in domačih strokovnjakov ter več kot 160 slušateljev iz vrst industrije, raziskovalnih institucij in akademskega okolja soustvarjalo prihodnost panoge, ki predstavlja hrbtenico slovenske farmacevtske, biotehnološke in elektronske industrije.

#  #  #  #  #

O Slovenskem združenju za tehnologijo čistih prostorov (SCS)

Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov (SCS) je organizacija, ki je v okviru Podjetniško-trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije marca 2024 nastala iz naraščajočih potreb po razvoju stroke s področja tehnologije čistih prostorov v zadnjih letih. Tehnologija čistih prostorov je hitro razvijajoča se multidisciplinarna veda, ki predstavlja hrbtenico farmacevtske, biotehnološke in elektronske industrije. Temelji na širokem spektru strokovnega znanja in usposobljenosti. Združenje SCS je od oktobra 2024 polnopravni član Mednarodne konfederacije združenj za nadzor nad kontaminacijo (International Confederation of Contamination Control Societies – ICCCS).

The post Tehnologija čistih prostorov – nevidni steber slovenskega gospodarstva, ki ustvari 6 % BDP first appeared on Media GZS.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je izpostavil, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih izrazito ohladilo. Gospodarska rast se upočasnjuje, industrijska proizvodnja pada, izvoz pa je v tem obdobju občutno oslabljen. Ne glede na optimistične izjave vlade se v večini dejavnosti dejansko znižujejo dobički, hkrati pa upada tudi zaposlenost v gospodarstvu.

Pregled desetih ključnih kazalnikov, ki jih je nedavno predstavila GZS, kaže negativen trend pri večini. Izjema so višji bruto izdatki za raziskave in razvoj ter bruto investicije v osnovna sredstva. Tudi tam pa je rast omejena: vlaganja v opremo in stroje so se v treh letih povečala le za 2,3 %, naložbe v stanovanjsko gradnjo pa so se celo zmanjšale za 0,4 %.

Šimonka je opozoril, da so tuje naložbe v Sloveniji v zadnjih desetletjih pomenile predvsem prevzeme že delujočih podjetij oziroma širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ne pa novih t. i. greenfield investicij. Pri pridobivanju novih, tehnološko zahtevnih investicij Slovenija občutno zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope, kot sta Češka in Madžarska. Raziskave tujih gospodarskih zbornic, kot sta nemška in avstrijska, kažejo na upad privlačnosti Slovenije kot investicijske destinacije. Če se pogoji poslovanja ne izboljšajo, del tujih vlagateljev razmišlja tudi o zmanjšanju ali umiku svojih aktivnosti.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je v nagovoru poudaril, da posledice trenutnih gospodarskih razmer najbolj neposredno občutijo prav obrtniki in mala podjetja. Izpostavil je, da stabilnega gospodarstva ni mogoče graditi brez močne obrti. Zato od prihodnje vlade pričakujejo predvsem predvidljivo poslovno okolje ter hitro razbremenitev stroškov dela. Ob tem je dodal, da so obrtniki temelj gospodarstva države, vendar za svoj razvoj potrebujejo pogoje, ki jim omogočajo konkurenčnost, ne pa dodatnih in vedno novih obremenitev.

GZS je skupaj s podjetji pripravila razvojni program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški okvir za pospešek industrijskega in gospodarskega razvoja Slovenije. Program opredeljuje osem ključnih gospodarskih področij in 88 konkretnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. Na področju logistike in gradbeništva so ključni dolgoročni izzivi: digitalizacija, zeleni prehod in pomanjkanje kadrov. Potrebna so vlaganja v digitalizacijo procesov, pametno infrastrukturo, avtomatizacijo in povezovanje z globalnimi trgi. Za nadaljnji razvoj logistične in gradbene panoge je Šimonka med ključnimi ukrepi države, ki morajo zagotoviti predvidljivo, stabilno in konkurenčno okolje, navedel pripravo celovitega in vzdržnega srednjeročnega načrta za razvoj kritične in socialne infrastrukture ter uresničitev »zlatega pravila« javnih investicij. To bi zmanjšalo fluktuacije pri gradbenih delih, povečalo predvidljivost poslovanja in znižalo tveganja v panogi. Dodal je, da morata gradnja in posodobitev kritične infrastrukture Slovenije v sektorjih energetike, prometa, IKT, zdravstva, vodnega in komunalnega gospodarstva, prehrane, varnosti in financ temeljiti na načelih odpornosti, digitalizacije, trajnostnosti in strateške avtonomije države.

»Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se v svetu vzpostavlja nova globalna ekonomska ureditev, v kateri bodo karte premešane bistveno drugače, kot so bile v preteklih desetletjih; drugi Trumpov mandat te spremembe še pospešuje. Strateška samostojnost EU se je tekom leta 2025 še dodatno zožila. Če želi EU preživeti v obliki, kot jo poznamo, ter ostati za mizo globalnih igralcev, se bo morala hitro preoblikovati, in to v smeri večje federalizacije ključnih atributov strateške samostojnosti, zlasti varnosti in obrambe, energetike, digitalne suverenosti in financ,« je menil prof. dr. Mojmir Mrak. Dodal je, da se mora Slovenija, za katero dobro delujoča EU predstavlja ključen dejavnik njene stabilnosti in blagostanja, novonastalemu globalnemu in evropskemu okviru prilagoditi tako gospodarsko kot družbenopolitično. Letošnje leto prav v kontekstu parlamentarnih volitev vidi kot odločujoče za »oblikovanje smeri, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širšem družbenem področju.«

Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) in član uprave Krke, d. d., Novo mesto, David Bratož je predstavil rezultate Dolenjske in Bele krajine, regije z dolgo industrijsko tradicijo ter visoko razvito farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. Gospodarske družbe, ki jih pokriva GZDBK, so v letu 2024 ustvarile 7,1 milijarde EUR prihodkov, od tega 62 % na tujih trgih, pri vodilnih podjetjih ta delež presega 90 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega znaša 79.100 EUR in za skoraj četrtino presega slovensko povprečje. Visoka produktivnost je rezultat vlaganj v razvoj, inovacije in izobraževanje zaposlenih.

Izpostavil je pomen lastnega razvoja, kontinuiranih vlaganj v raziskave in razvoj ter investicij za dolgoročno rast in razvoj skupine Krka, ki je v dobrih 70 letih postala ena izmed vodilnih svetovnih generičnih podjetij, ki svoje inovativne izdelke zagotavlja več kot 100 milijonom uporabnikov v več kot 70 državah sveta. Krka je v zadnjih treh letih preko 500 milijonov EUR vložila v raziskave in razvoj, v naslednjih letih pa namerava v investicije v širitev in posodobitev razvojnih in proizvodnih kapacitet vložiti še približno 750 milijonov EUR. Krkin razvoj temelji na domačem znanju, nenehnem vlaganju v razvoj in izobraževanje zaposlenih ter intelektualni lastnini, za katero so v preteklih letih prejeli številne zlate nagrade GZS, prav tako pa so lastniki 250 patentov. V skupini Krka je zaposlenih že več kot 13.000 sodelavcev, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost ter zagotavljajo dobičkonosnost poslovanja, ki je nujen pogoj za nadaljnji razvoj in dolgoročno konkurenčnost Krke na zahtevnih svetovnih trgih.

David Bratož je ob tem predstavil glavne izzive za nadaljnji razvoj regije Dolenjske in Bele krajine. Izpostavil je neustrezno prometno in energetsko infrastrukturo, predvsem zamudo pri projektu gradnje 3. razvojne osi – jug, kar je še posebej izrazito v Beli krajini. Neustrezna infrastruktura povzroča velike razvojne razlike z Dolenjsko, ki se kažejo v nižji dodani vrednosti na zaposlenega v gospodarskih družbah v Beli krajini. Zamude pri tem projektu povzročajo gospodarsko škodo, saj zaradi naraščajočih logističnih stroškov in tveganj v dobavnih verigah zmanjšujejo konkurenčnost podjetij. Neustrezna infrastruktura ne prizadene le pretoka blaga, temveč tudi ljudi. Prebivalci Novega mesta in belokranjskih občin so talci tranzitnega prometa, kar drastično zmanjšuje prometno varnost in kakovost bivanja. Brez sodobne ceste, oziroma novomeške obvoznice, regija izgublja privlačnost za visoko usposobljene kadre, ki jih podjetja nujno potrebujejo.

O problematiki razvoja prometne in energetske infrastrukture je spregovoril mag. Gregor Ficko, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Poudaril je, da se Slovenija ne sooča s prometno krizo, temveč z dolgoletnim zaostankom v prometni infrastrukturi. Brez jasne politične odločitve, da je mobilnost prebivalcev in gospodarstva strateška prioriteta države, se bodo zastoji, gospodarske izgube in nezadovoljstvo še poglabljali. To potrjuje tudi primer neizgradnje južnega kraka 3. razvojne osi (Novo mesto–Metlika), ki ima merljive in sistemske negativne učinke na družbo, gospodarstvo in regionalni razvoj. 

Tudi na energetskem področju težava ni v prevelikem številu projektov, temveč v pomanjkanju pravočasnih odločitev. Negativni učinki neizgradnje hidroelektrarne Mokrice se kažejo na več ravneh – v energetiki, gospodarstvu, regionalnem razvoju, poplavni varnosti ter zaupanju v investicijsko okolje. Hkrati ima počasno odločanje o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) pomembne strateške, gospodarske, energetske in družbene posledice za prihodnji razvoj države. 

Če Slovenija ne bo pravočasno sprejemala ključnih infrastrukturnih in energetskih odločitev – od prometnih povezav do jedrske energije, hidroelektrarn ter posodobitve in širitve elektroenergetskega omrežja – bo energetski prehod pomenil večji uvoz energije, višje cene in slabšo konkurenčnost gospodarstva.

V zaključnem delu je potekala okrogla miza na tematiko Izzivi gospodarstva in podjetništva, v kateri so sodelovali Marta Kelvišar, direktorica Adria Dom, d. o. o., Mojca Črtalič, predsednica OOZNM, in Tomaž Kordiš, direktor GZDBK. Sogovorniki so razpravljali o ključnih izzivih gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji. Med največjimi izzivi so izpostavili nepredvidljivo poslovno okolje, težave malega gospodarstva ter potrebo po bolj usmerjeni razvojni gospodarski politiki. Pomembna tema je bila tudi infrastruktura in vprašanje, ali ta sledi hitri gospodarski rasti regije.

Govorili so tudi o vplivu prometne povezanosti na poslovanje podjetij, o izzivih pri pridobivanju in zadrževanju kadrov. Razprava se je zaključila z razmislekom o prihodnosti: ali bo jugovzhodna Slovenija tudi čez deset let ostala eden ključnih motorjev slovenskega gospodarstva, kar bo po mnenju sogovornikov odvisno od izboljšanja infrastrukture, predvsem izgradnje 3. razvojne osi – jug, stabilnega poslovnega okolja ter uspešnega privabljanja in zadrževanja talentov v regiji.

The post Na srečanju gospodarstvenikov in obrtnikov v Novem mestu o infrastrukturi in logistiki first appeared on Media GZS.

V okviru ocenjevanja so bili nagrajeni izdelki iz kategorij kruha, pekovskega peciva, finega pekovskega peciva, keksov, svežih slaščic v hladni verigi, testenin, izdelkov iz testa in sendvičev.

Strokovni senzorični panel je v okviru ocenjevanja podelil kar 246 zlatih priznanj, od tega:

• 96 v kategoriji kruha,
• 26 v kategoriji pekovskega peciva,
• 62 v kategoriji finega pekovskega peciva,
• 23 v kategoriji svežih slaščic v hladni verigi,
• 6 v kategoriji keksov,
• 22 v kategoriji testenin,
• 3 v kategoriji izdelkov iz testa ter
• 8 v kategoriji sendvičev.

Nagrajena podjetja z zlatimi priznanji so: Conditus d.o.o., Don Don d.o.o., Hlebček d.o.o., Iz krušne peči d.o.o., Konditor d.o.o., Mercator IP d.o.o., Mlinopek d.d., Mlinotest d.d., Pekarna Bane d.o.o., Pekarna Baškovč d.o.o., Pekarna Brumat d.o.o., Pekarna Pečjak d.o.o., PPS-Pekarne Ptuj d.o.o., Šumi Gorenjka d.o.o. in Žito d.o.o.

Podeljeni so bili tudi naslovi Zvezda odlične kakovosti izdelkom, ki so v zadnjih petih letih, v obdobju 2022-2026 prejeli znak odlične kakovosti. To pomeni, da so izdelki skozi daljše obdobje  zagotavljali odlično kakovost in krepili prepoznavnost na trgu in pri slovenskih potrošnikih. Takšnih izdelkov je bilo letos 82, kar pomeni, da tretjina letos nagrajenih izdelkov odlično kakovost potrjuje že vsaj zadnjih 5 let.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je dogodek označila kot slovesno potrditev odličnosti slovenske pekovske industrije. »Z razvojem, visoko kakovostjo in trajnostno naravnanostjo ste ključni soustvarjalci prehranske suverenosti in razvoja gospodarstva. Vaši izdelki ne bogatijo le domačega trga, temveč vam omogočajo tudi konkurenčno prednost na tujih trgih,« je nagovorila prisotne predstavnike živilskih podjetij s področja pekarstva, slaščičarstva in testeninarstva. Ob tem je dodala, da postaja »prehranska varnost ena temeljnih vrednot države. Zato smo sektor pridelave in predelave hrane uvrstili med ključne prioritete našega 10-letnega gospodarskega načrta Made in Slovenia 2035, ki smo ga pripravili z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki.«

Direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc je ob tem povedala: »Ponosni smo, da na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS že 26 let izvajamo Senzorično ocenjevanje izdelkov s področja pekarstva, slaščičarstva in testeninarstva. S tem prispevamo k razvoju izdelkov visoke kakovosti in uveljavitvi standardov odličnosti ter k ugledu naših proizvajalcev. Rezultati letošnjega senzoričnega ocenjevanja kažejo, da slovenska podjetja znajo in zmorejo združevati najboljše, bogato tradicijo obrtnega znanja ter sodobne pristope, ki sledijo prehranskim trendom. Takšni izdelki niso le konkurenčni na trgu, temveč predstavljajo višjo dodano vrednost za potrošnike, izboljšujejo kakovost prehranskih navad in so njihova zanesljiva izbira. So del naše kulturne dediščine in temelj prehranske varnosti.«

Nagrajeni izdelki so predstavljeni v brošuri, ki jo najdete TUKAJ.

Več fotografij je objavljenih na povezavi.

The post Podeljenih 246 zlatih priznanj za izdelke odlične kakovosti s področja pekarstva, slaščičarstva in testeninarstva first appeared on Media GZS.

Odbor za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije je na današnji novinarski konferenci opozoril na resne sistemske posledice, ki jih prinaša netransparentno in časovno nerealistično uvajanje novih učnih načrtov, še zlasti pa na načrtovane spremembe učbeniške politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Po mnenju stroke in predsednic evropskega in svetovnega združenja izobraževalnih založnikov, ki sta slovensko dogajanje primerjali z mednarodno prakso, takšna politika ogroža kakovost pouka, strokovno avtonomijo učiteljev, razvoj učnih gradiv in dolgoročno konkurenčnost države.

Kot je poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je razprava o učnih načrtih in učnih gradivih pomembno razvojno vprašanje države: »Kakovost izobraževanja neposredno določa znanje, ustvarjalnost in inovativnost prihodnjih generacij. Če želimo razmišljati dolgoročno, moramo reforme izvajati premišljeno, pregledno in z realnimi časovnicami. Trenutni pristop žal kaže ravno nasprotno.«

Posebej problematično je dejstvo, da po podatkih Zavoda RS za šolstvo zgolj približno 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom, ki morajo zaživeti v učilnicah že septembra letos. To pomeni, da bo šolski sistem vstopil v naslednje šolsko leto izrazito nepripravljen – brez ustreznih učnih gradiv. Namesto da bi država s pravočasno objavo ključnih dokumentov, vsebinsko usklajenih s stroko, učitelji in drugimi deležniki, omogočila širok in pravočasen dostop do novih kakovostnih, strokovno recenziranih gradiv, ga z Zakonom o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) in pripadajočimi smernicami za potrjevanje učnih gradiv želi dodatno omejiti.

Osnutek ključnega dokumenta, smernic za potrjevanje učnih gradiv, ki že sam po sebi predstavlja poseg v strokovno presojo učiteljev, ne glede na konkretno vsebino, do danes sploh še ni bil predmet širše strokovne oz. javne razprave in je že razburil učiteljske vrste, pedagoško stroko in ustvarjalce učnih gradiv. Dokument bo odločilno vplival na to, katera gradiva bodo sploh dovoljena pri pouku. Takšen pristop bo imel po izkušnjah iz tujine dolgoročne negativne posledice.

Evropska praksa: definicija ciljev – da, definicija orodij – ne

Slovensko razpravo je v širši evropski kontekst umestila Helga Holtkamp, izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG). Opozorila je, da v državah z najboljšimi rezultati v mednarodnih primerjavah znanja ministrstva določajo cilje izobraževanja, ne pa tudi konkretnih pedagoških poti in orodij, med katere sodijo učbeniki, delovni zvezki ali delovni učbeniki. Poudarila je, da omejevanje nabora učnih gradiv in učiteljeve izbire ne izboljšuje kakovosti, ampak povečuje breme učiteljev, pelje v povečanje neenakosti med šolami in slabi podporo učencev s posebnimi potrebami.

Holtkampova je posebej poudarila, da so delovni zvezki in delovni učbeniki v večini evropskih držav razumljeni kot legitimno in strokovno podprto učno orodje, ki ga praviloma financira država, ne starši. Opozorila je, da administrativno omejevanje nabora gradiv ignorira empirične dokaze iz uspešnih sistemov. Poudarila je, da diskusija v Evropi ne gre v smeri zmanjševanja rabe delovnih zvezkov, ampak v smeri zagotavljanja pravičnega dostopa do njih. Po njenih besedah mora biti učiteljem in šolam omogočeno, da se odločijo, kaj je najboljše za njihove učence, da bodo lahko pristop prilagajali različnim slogom poučevanja in učenja ter specifiki posameznega razreda.

Globalna perspektiva: vprašanje pedagoške svobode

Z globalnega vidika je razmere osvetlila Gvantsa Jobava, predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA). Opozorila je, da trenutek, ko država določa, katere vrste učnih gradiv so dovoljene in katere ne, presega okvir izobraževalnih politik, poznanih iz primerljivih držav. S tem namreč država posega v pedagoško svobodo učiteljev.

Problematičen je v njeni oceni tudi odnos slovenskega šolskega ministrstva do ustvarjalcev učnih gradiv oz. izobraževalnih založb, za katere pravi, da so eni najdragocenejših partnerjev šolskih ministrstev, ki skupaj z ministrstvom in učitelji zagotavljajo učinkovito izvajanje učnega načrta ter učiteljem nudijo najboljšo izbiro gradiv za raznolike potrebe njihovih učencev.

Poziv vladi

V Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS poudarjajo, da reformi učnih načrtov in potrjevanju učnih gradiv ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da ob kakšnih koli restriktivnih ukrepih na področju učnih gradiv reforma ne more uspeti. Vlado pozivajo, naj zaustavi sprejem ukrepov, dokler ne bo učbeniška politika zares premišljena, usklajena s stroko in učitelji ter z uveljavljeno evropsko in mednarodno prakso.

Negativne posledice načrtovane učbeniške politike v luči mednarodne prakse: Prevedeni avtorizirani citati tujih gostij

»Kakovostna učna gradiva so ključni del infrastrukture. Pričakovati, da bodo učitelji to infrastrukturo nadomeščali vsak zase, povečuje neenakosti, namesto da bi izboljševalo izobraževanje.«

»Če mora vsak učitelj izumljati lastna gradiva, postane reforma razdrobljena. Učenci si zaslužijo doslednost, ne pa mozaika, ki je odvisen od individualnih zmožnosti.«

»Zmanjševanje finančnega bremena za starše je sicer pomembno, vendar ne bi smelo biti razlog za omejevanje uporabe učnih gradiv. Po vsej Evropi so glavno politično orodje za zmanjševanje tega bremena državni mehanizmi financiranja.«

Helga Holtkamp,
izvršna direktorica Evropskega združenja izobraževalnih založnikov (EEPG)
E-pošta: helga.holtkamp@eepg.org, mobilni telefon: +49 171 275 63 23

Predstavitev v slovenščini in angleščini

Govor v slovenščini

»Trenutni predlogi slovenske vlade bodo zmanjšali nabor strokovno pripravljenih izobraževalnih virov, ki so na voljo v tej državi. Omejevanje izbire, ki je na voljo učiteljem, bo škodilo učiteljem, učencem in izobraževalnim rezultatom v Sloveniji.«

»Izobraževalni založniki so eden najdragocenejših virov vsake države. Skupaj s pristojnim ministrstvom in učitelji lahko zagotovijo, da se učni načrti učinkovito uresničujejo ter da imajo učitelji na voljo najboljši možni izbor virov za potrebe svojih učencev. Izobraževalni založniki zagotavljajo vrednost za javna sredstva na dva načina: prvič, s tem da razvijajo gradiva v skladu z dokazno utemeljenimi dobrimi praksami, in drugič, s tem da učiteljem prihranijo čas ter jim omogočijo, da se osredotočijo na druge vidike svojega dela. Po izkušnjah IPA so najboljši učni rezultati doseženi prav takrat, ko ti trije akterji sodelujejo na takšen način, in razumem, da je bilo tako v Sloveniji vse do sedaj.«

»Vse deležnike v Sloveniji spodbujam, naj se združijo v kritični razpravi o predlogih ter poiščejo rešitev, ki bo izkoristila izjemne razpoložljive vire, torej predane založnike in učitelje, za doseganje najboljših možnih rezultatov za učence.«

Gvantsa Jobava,
predsednica Mednarodnega združenja založnikov (International Publishers Association)
E-pošta: gvantsa.jobava@internationalpublishers.org

The post Načrtovana učbeniška politika: odmik od stroke, mednarodne prakse in dolgoročnih razvojnih interesov Slovenije first appeared on Media GZS.

Podjetja morajo zaradi naraščajočih stroškov dela že zniževati investicije, dvigovati cene izdelkov in storitev, kjer je mogoče, mnoga pa razmišljajo tudi o zmanjšanju obsega poslovanja, selitvi dejavnosti v tujino ali celo zaprtju podjetij.

»Po ocenah analitske službe GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo (29 tisoč EUR). Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi se uresničilo splošno in dodatno povečanje vseh plač v Sloveniji brez ustrezne rasti produktivnosti,« je opozorila generalna direktorica GZS. Ob tem je poudarila, da se podjetja zavedajo pomena zaposlenih in njihovega prispevka: »Vsi si želimo višjih plač. Vendar do višjih plač ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi dekreti in populističnimi parolami. Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov.«

 Po besedah Vesne Nahtigal je mogoče ohraniti socialni model in hkrati zagotoviti konkurenčnost gospodarstva le z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti. Gospodarstvo je politiki že lanskega novembra zato predlagalo sprejem dolgoročnega razvojnega programa Made in Slovenia 2035. »Glede na razmere pa danes potrebujemo tudi nujne, prioritetne ukrepe za ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti slovenskih izvoznikov,« je dodala.

7 nujnih ukrepov, ki jih gospodarstvo pričakuje od vlade

Kot kratkoročne ukrepe za blažitev bremen minimalne plače za podjetja, ki nimajo tržne moči in se soočajo z močno zunanjo konkurenco, upravni odbor GZS predlaga vladi: i) uvedbo neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, ii) povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov v prizadetih dejavnostih, s katerimi bi ta dosegla hitrejši dvig produktivnosti dela ter iii) razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.

Med srednjeročnimi pa Upravni odbor GZS poziva vlado k: i) uvedbi razvojne kapice na vse socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače (6.000 EUR), ii) spodbuditev večjih vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada, iii) vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter iv) pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035 z vključitvijo čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.

Ocena posledic izjemnega povečanja stroškov dela za slovenska podjetja

»Minimalna bruto plača se s 1. januarjem 2026 povečuje za 16 % (+204 evre), kar je celo višja nominalna rast kot v letu 2010 (+147 evrov). Z rastjo minimalne plače se povečuje tudi minimalni regres in obvezen zimski regres (1/2 prvega),« je dejal Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS in vodja analitske službe GZS. Višina minimalne plače je pri 56 % povprečne plače oz. 60 % plače v zasebnem sektorju, kar je najvišji delež v EU-22 in pomeni veliko uravnilovko na ravni bruto plače, ki je pri neto prejemkih še višja. Stroški dela v dodani vrednosti bodo na nivoju nacionalnega gospodarstva letos predvidoma presegli 63 %, kar je rekordna raven. S tem se ne bodo znižali le dobički, ki padajo že od leta 2022 (brez energetike, financ in farmacije), temveč predvsem sredstva za investicije ter raziskave in razvoj, ki so ključna za dvig produktivnosti, je še pojasnil. Visoki dvig minimalne plače povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov. Ivanc je izpostavil izkušnje iz leta 2010, ko je po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih.
Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi letošnjega visokega dviga minimalne plače so socialno varstvo, proizvodnja usnjenih izdelkov, zaposlovalne dejavnosti, varovanje in poizvedovanje, poštno in kurirsko dejavnost, zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode, dejavnost oskrbe stavb in okolice, dejavnost strežbe jedi in pijač, druge storitvene dejavnosti, specializirana gradbena dela in proizvodnjo pohištva.

Posledice v kovinski, lesnopredelovalni in komunalni panogi

Podobno opozarjajo tudi v kovinski industriji, ki je sicer največja panoga predelovalnih dejavnosti in ključni nosilec tehnološkega napredka industrije, zaradi katerega se Slovenija celo uvršča med vodilne države v robotizaciji na svetu. »Naši ljudje so najpomembnejši razvojni potencial, zato se visok tehnološki napredek že leta odraža v rasti produktivnosti ter enakovredno tudi v rasti dohodkov naših zaposlenih. Nenadni, obsežni posegi vlade po nepotrebnem ustvarjajo nestabilno okolje, nesorazmerno in hipno dvigujejo stroške dela ter s tem ogrožajo delovna mesta, zlasti v branžah, ki so v zadnjem obdobju pod močnimi konkurenčnimi in stroškovnimi pritiski, kot je na primer avtomobilska industrija, ter med malimi in srednje velikimi podjetji, ki se soočajo z izzivi hitrega tehnološkega napredka,« je razmere v panogi komentiral mag. Aleš Bizjak, direktor GZS-Združenja kovinske industrije. Po izvedeni anketi 58 odstotkov podjetij že razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, 79 odstotkov jih napoveduje upad prodaje, 70 odstotkov pa izgubo delovnih mest. »Podjetja poudarjajo, da potrebujejo stabilnost, zaupanje vlagateljev in okolje, ki spodbuja ustvarjalnost ter razvoj visoke dodane vrednosti. To je tudi najboljše zagotovilo za trden socialni položaj naših zaposlenih tudi v prihodnje,« je dodal Bizjak.

Direktor GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec je opozoril, da je lesnopredelovalna industrija po 23-odstotnem dvigu minimalne plače v letu 2010 izgubila skoraj polovico delovnih mest v pohištveni industriji. Takrat so šla v stečaj znana podjetja – Lipa Ajdovščina, LIP Radomlje, Javor Pivka in mnoga druga. Z anketo so preverili, kako bodo lesnopredelovalna podjetja ukrepala ob tokratnem dvigu. »Odgovori napovedujejo krčenje lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, kar nas mora, tudi zaradi nižanja prihodkov v državni proračun, skrbeti,« je dejal Milavec. Zaradi 10 do 40-odstotnega znižanja naročil bodo po anketi podjetja prisiljena odpustiti 10- do 20-odstotkov zaposlenih. Več jih načrtuje celo zaprtje podjetij, manjši del tudi selitev proizvodnje v tujino. Velika večina podjetij ustavlja ali močno znižuje investicije (od -25 % do -50 %).

Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mag. Janko Širec pa je opozoril: »Rast stroškov dela se bo neizogibno odrazila tudi v višjih cenah komunalnih storitvev. Gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer stroški dela predstavljajo več kot 40 odstotkov skupnih stroškov. Komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, temveč jih prenašajo v cene storitev. Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pogrebna služba ter urejanje in čiščenje javnih površin se morajo izvajati neprekinjeno, zato zmanjševanje števila zaposlenih ni realno. Ključno je pravočasno prilagajanje cen, saj bi v nasprotnem primeru nastali visoki poračuni za nazaj, ki bi bili za uporabnike še bolj obremenjujoči.«

The post Upravni odbor GZS: Zaradi izjemne rasti stroškov dela ogroženih 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest, predlaga 7 ukrepov first appeared on Media GZS.

Na slovenski strani so se mreženju pridružila podjetja Marles hiše, M Sora, Doors, Omid, CRI, Lesarski grozd ter več arhitektov. Pri organizaciji obiska so sodelovali GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije, SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Delegacija si je ogledala več referenčnih objektov inovativne lesene gradnje: nov Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije, objekt Prilesek Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, leseni vrtec Pedenjcarstvo ter leseni športni dvorani v Trzinu in Vižmarje–Brod.

Del obiska je bil namenjen tudi poslovnemu mreženju, kjer so udeleženci vzpostavili več konkretnih kontaktov za nadaljnje sodelovanje. Obisk je potrdil, da ima Slovenija močne reference na področju lesene gradnje in da obstaja veliko prostora za poglobitev gospodarskih vezi z Avstrijo.

»Vhodne delegacije tujim partnerjem neposredno pokažejo naše najboljše projekte in ustvarijo pogoje za nova sodelovanja. Lesarski grozd in GZS Združenje lesne in pohištvene industrije že več kot 20 let podpirata podjetja z delegacijami, sejemskimi nastopi, showroomi in izvoznimi katalogi, ob podpori MGTŠ, Javne agencije SPIRIT Slovenija in gospodarske diplomacije,« je poudaril Bernard Likar iz Lesarskega grozda.

The post Avstrijska lesna podjetja in arhitekti na obisku first appeared on Media GZS.