Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji povezujejo domače dobavitelje, proizvodnjo, znanje, logistiko, trgovino in izvoz. Leta 2025 je 842 živilskih družb ustvarilo 3,7 milijarde evrov kosmatega donosa, 961 milijonov evrov dodane vrednosti ter zagotavljalo več kot 16.400 delovnih mest. Vsak izdelek, proizveden v Sloveniji, zato pomeni doma ustvarjeno vrednost, ohranjanje znanja in delovnih mest ter večjo zanesljivost preskrbe s hrano. Skupaj 286 kmetijskih družb, ki so zaposlovale skupaj 1.616 zaposlenih je ustvarilo skoraj 268 mio evrov prihodkov. Kmetijska podjetja so ustvarila skupaj 86,3 mio evrov dodane vrednosti ali 53.371 EUR na zaposlenega.

Inovacije se v panogi uresničujejo na številnih področjih tako pri razvoju varnih, kakovostnih in hranilno uravnoteženih živil, avtomatizaciji in digitalizaciji proizvodnje, zmanjševanju porabe energije in vode, preprečevanju izgub hrane, uporabi trajnostnejše embalaže ter boljšem izkoriščanju stranskih tokov. Napredne rešitve se pri tem dopolnjujejo s tradicionalnim znanjem in lokalnimi surovinami, kar podjetjem omogoča, da odgovarjajo na potrebe potrošnikov in hkrati varujejo naravne vire.

Tema Svetovnega dneva hrane 2026 opozarja, da inovacije niso le nove tehnologije. Vključujejo raziskave, izobraževanje, podjetništvo, premišljene javne politike, sodelovanje in prenos znanja. Njihov skupni cilj je trajnostni prehranski sistem, ki vsem omogoča dostop do zadostne, raznolike, varne in hranljive hrane, obenem pa je vključujoč, odporen in trajnosten.

Na GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij posebej izpostavljamo inovativnost pri mladih, saj že 18. let organiziramo tekmovanje Ecotrophelia Slovenija, ki je del širše pobude za spodbujanje inovacij v slovenskem živilskem sektorju in trajnostnih rešitev ter krepitve sodelovanja med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom. Prav sedaj v Parizu poteka evropsko tekmovanje Ecotrophelia Europe, na katerem sodeluje tudi zmagovalna ekipa iz Slovenije z izdelkom GIBAGO. Gre za ovseno kašo za hitro pripravo z okusom prekmurske gibanice, ki združuje tradicionalne slovenske okuse in sodobne prehranske navade.

Kmetijska in živilska podjetja se srečujejo tudi s številnimi izzivi, kjer velja izpostaviti težavno umeščanje objektov v prostor, izgubo kakovostnih kmetijskih zemljišč s pozidavami in zaraščanjem, nizko odpornostjo dobavne verige surovin, visoko uvozno odvisnostjo z mineralnim gnojili, semenskim materialom, embalažo in energenti.

Med aktualnimi izzivi so tudi visoke cene energentov, transporta, embalaže in stroškov dela. Nujna je izgradnja potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti, kot so povečanje investicij v visoko tehnološke rastlinjake, posodobitve hlevov, predelovalnih obratov ter skladiščnih in distribucijskih kapacitet, ter prilagoditve na podnebne spremembe in dobrobit živali.

Živilska podjetja so vse bolj pod pritiskom, saj se prodajni prostor za njihove blagovne znamke na trgovskih policah v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Nujna je odprava nepoštenih trgovinskih praks, ki se pojavljajo pri trgovskih verigah v Sloveniji, ki proizvajalčeve blagovne znamke načrtno zamenjujejo z lastnimi trgovskimi znamkami.

Veliko sprememb prinašajo evropski predpisi, kot sta uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) in Uredba o plastiki za enkratno uporabo, aktualna pa ostaja tudi tema kavcijskega sistema. Novim pravilom se morajo podjetja prilagajati, zato iščejo načine za učinkovitejše poslovanje in optimizacijo procesov.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji dokazujejo, da lahko tudi v zahtevnih razmerah z znanjem, iznajdljivostjo in odgovornim vlaganjem razvijajo rešitve prihodnosti. Za pospešitev inovacij pa potrebujejo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, dostop do razvojnih in investicijskih sredstev, usposobljene kadre ter učinkovito povezovanje gospodarstva, znanosti in države.«

Zbornica zato poziva k sistemski podpori raziskavam in razvoju, investicijam v sodobne predelovalne obrate, energetsko učinkovite tehnologije, krožne rešitve, digitalizacijo ter razvoj kadrov. Le z dolgoročnimi vlaganji bo mogoče ohraniti konkurenčno proizvodnjo hrane v Sloveniji, okrepiti domače dobavne verige in potrošnikom tudi v prihodnje zagotavljati kakovostna in cenovno dostopna živila.

The post Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji so ključna za odpornejši, varnejši in bolj trajnosten prehranski sistem first appeared on Media GZS.

Aleksander Štefanac, predsednik ZRS: »Ko gre podjetju dobro, se pogosto govori o dobri strategiji, pogumu ali poslovni sreči. Ko pa se pojavijo vprašanja ali negotovost, takrat postane jasno, kako pomembno je, da nekdo razume številke in zna iz njih razbrati pravo smer. Ta kongres ni samo program predavanj. Je pregled okolja, v katerem delujemo. Je prostor srečanja in znanja, kjer lahko pridobimo nova ali pa samo potrdimo znanja, ki smo se jih že kdaj naučili. In je prostor sodelovanja med enako mislečimi in enako odgovornimi ter vestnimi. Ker računovodstvo na koncu ni samo stroka številk. Je stroka zaupanja. In prav to zaupanje je kompas naše stroke. Kompas, ki nam kaže pot prihodnosti.«

Pomen računovodske stroke je potrdila tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). 

Vesna Nahtigal: »Računovodje danes niste več le tisti, ki skrbite za številke. Vedno bolj ste svetovalci, analitiki in sogovorniki vodstvom podjetij pri sprejemanju odločitev. Podjetjem pomagate razumeti, kaj se dogaja, kaj številke pomenijo in kam je smiselno usmeriti prihodnje korake.«

GZS se dobro zaveda, da močnega gospodarstva ni brez kakovostnega, stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. Zato veliko energije vlaga v dialog z vlado, ministrstvi in drugimi odločevalci. Cilj je ustvariti pogoje, v katerih bodo podjetja lažje rasla, investirala, zaposlovala in ustvarjala višjo dodano vrednost. Prav zato je GZS skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila gospodarski program Made in Slovenia 2035. Dotaknila se je tudi interventnega zakona, ki ga razume kot korak k razvojno močnejši Sloveniji. Podjetjem prinaša prve ukrepe za boljše poslovno okolje, ljudem pa določene razbremenitve in nižje življenjske stroške. GZS se je zato odločila, da bo zakon v referendumski kampanji aktivno podprla.

Prvi dan kongresa je zaznamovala vrsta vprašanj, s katerimi se računovodski strokovnjaki srečujejo pri svojem delu – od novosti na področju DDV v letu 2027, davčne obravnave tujcev in sprememb pri delovanju FURS do posebnosti spletne prodaje in DDV. Govora je bilo tudi o vplivu novih računovodskih pravil na izkaz poslovnega izida ter o pasteh pri prenehanju in prenosu dejavnosti samostojnega podjetnika. Udeleženci so se strinjali, da je naše poslovno okolje zelo vpeto v mednarodno poslovanje in da je vedno zaželeno slišati rešitve iz tega področja in na tak način pravilno izvajati računovodske storitve.

Poleg bogatega strokovnega programa so bili podeljeni tudi certifikati Strokovni vodja računovodskega servisa.

Kongres je tudi letos potekal z nekaj dobrodelne note, saj bo ZRS od vsake plačane kotizacije projektu Botrstvo ponovno donirala 5 eurov.

Več fotografij je objavljenih na Flickr GZS tukaj

The post Računovodstvo ni več le stroka številk, temveč kompas za poslovne odločitve first appeared on Media GZS.

Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami, ki lahko vplivajo na varnost voznika, sopotnikov in drugih udeležencev v prometu. A dejavnost, ki predstavlja enega ključnih stebrov prometne varnosti, se zaradi dolgoletnega neusklajevanja cen z dejanskimi stroški izvajanja storitve sooča z vse večjimi finančnimi pritiski. Združenje za promet GZS opozarja, da brez uskladitve cen z inflacijo in rastočimi stroški ne bo mogoče dolgoročno zagotavljati nujnih vlaganj v opremo, razvoj in strokovne kadre, ki jih zahtevajo nove tehnologije in evropska zakonodaja.

Namen tehničnih pregledov vozil je zagotoviti, da po slovenskih cestah vozijo tehnično brezhibna in varna vozila.

Robert Sever, direktor GZS-Združenja za promet: »Tehnični pregled ni običajna tržna storitev. Opravljajo ga strokovno usposobljene gospodarske družbe na podlagi javnega pooblastila države in pod njenim nadzorom. Po ceni, ki jo določi država.«

Kljub svoji pomembni vlogi se izvajalci tehničnih pregledov že vrsto let soočajo z vse večjimi finančnimi pritiski. Cena tehničnega pregleda v Sloveniji se, za razliko od večine evropskih držav, že 20 let ne prilagaja dejanskim stroškom izvajanja storitve. Medtem ko so se splošne cene dvignile za približno 59 odstotkov, stroški izvajanja dejavnosti pa so višji za več kot 100 odstotkov, je država neto ceno tehničnega pregleda osebnega vozila od leta 2006 dvignila za manj kot pet evrov oziroma za zgolj 17 odstotkov.

Posledice takšnega nesorazmerja so vse bolj očitne. Izvajalci tehničnih pregledov morajo zagotavljati visoke strokovne standarde, vlagati v sodobno diagnostično opremo ter zaposlovati in usposabljati strokovni kader, vendar obstoječi cenovni model teh zahtev ne spremlja. Vse težje je zagotavljati sredstva za razvoj in posodobitve, ki so nujni za ohranjanje kakovosti storitve in s tem visoke ravni prometne varnosti.

Pritiske dodatno povečujejo prihajajoče spremembe evropske zakonodaje. Evropska unija pripravlja nove zahteve na področju tehničnih pregledov, ki bodo vključevale preverjanje naprednih asistenčnih sistemov, komponent električnih in hibridnih vozil ter drugih sodobnih varnostnih elementov. To bo zahtevalo dodatna vlaganja v opremo, izobraževanje in razvoj strokovnih kompetenc. Večina evropskih držav je tudi iz teh razlogov v zadnjih letih že pristopila k uskladitvam cen ali uvedla mehanizme rednega usklajevanja z inflacijo, Slovenija pa na tem področju zaostaja in sodi med države z najnižjo ceno tehničnega pregleda v EU.

GZS-Združenje za promet, v okviru katerega deluje Sekcija strokovnih in registracijskih organizacij za motorna in priklopna vozila v RS, zato opozarja, da mrtva točka, na kateri so cene tehničnih pregledov, ogroža zagotavljanje dolgoročno vzdržnega sistema, ki bi še naprej  učinkovito prispeval k varnosti voznikov in drugih udeležencev v prometu.

Robert Sever: »Ko se podjetniku dvignejo stroški, jih običajno vgradi v ceno. Izvajalci tehničnih pregledov tega ne morejo. Zato ima država, ko ceno določi, tudi odgovornost, da ta cena ostane vzdržna. Zato predlagamo enkratno uskladitev cene tehničnega pregleda z inflacijo ter uvedbo sistema samodejnega letnega usklajevanja, kar bi v prihodnje zagotovilo predvidljivo in stabilno poslovno okolje za izvajalce, uporabnike pa zaščitilo pred  cenovnimi tveganji. Cilj predloga je ohranitev kakovostnega, strokovnega in dostopnega sistema tehničnih pregledov po vsej Sloveniji.«

Po slovenskih cestah se vozi več deset tisoč vozil s kritičnimi napakami

Kot je obrazložil Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS in direktor družbe AMZS, so tehnični pregledi ena ključnih sistemskih varovalk prometne varnosti.

Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS: »Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami. Leta 2022 je bilo denimo pri skoraj 1,5 milijona pregledih odkritih kar 85 tisoč vozil s kritičnimi napakami, zaradi katerih bi lahko prišlo do zelo hudih posledic prometnih nesreč. Tehnični pregled torej ni zgolj formalnost, temveč pomemben mehanizem, ki pomaga, da smo vsi udeleženci v prometu bolj varni.«

Pomen tehničnih pregledov za družbo je podoben kot pri precepljenostji.

Miha Ferlan: »Pri cepljenju ni pomembna le zaščita posameznika, temveč dovolj široka zaščita celotne populacije. Enako je v prometu – da smo mi in naši sopotniki varni, ni pomembno le to, ali je tehnično brezhiben naš avtomobil. Za našo varnost je pomembno tudi, v kakšnem stanju so vozila, ki vozijo za nami, proti nam ali ob nas. In da bo sistem to vlogo lahko kakovostno opravljal tudi v prihodnje, mora biti dolgoročno vzdržen ter omogočati ustrezna vlaganja v ljudi, znanje, opremo in dostopno mrežo preglednih mest. Zato sta uskladitev cene z dejansko rastjo stroškov izvajanja ter uvedba rednega in predvidljivega sistema njenega usklajevanja nujni.«

Prometna varnost namreč ni samoumevna in se začne pri tehnično varnem vozilu. Zato je treba zagotoviti, da bodo organizacije, ki vsak dan skrbijo za tehnično brezhibnost vozil, to nalogo lahko opravljale tudi v prihodnje.

Špela Rot iz podjetja Avto Kveder: »Nihče ne pride na tehnični pregled z veseljem. In ko avto ne gre skozi, smo mi tisti, ki smo krivi. Podobno je s policistom, ki vas ustavi na cesti – nihče ni vesel, ko ga vidi. Pa si vseeno nihče ne želi cest brez policije. Nihče si ne želi, da bi se ob njem po avtocesti peljal tovornjak s slabimi zavorami ali avto z zlizanimi gumami. Tehnični pregled je nadzor, ki ga ne opaziš, dokler deluje.«

The post Tehnični pregledi so sistemska varovalka prometne varnosti first appeared on Media GZS.

Slovenski prevozniki ostajajo izpostavljeni zahtevnim tržnim razmeram in močnim konkurenčnim pritiskom. Namen Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZUPPODG) je pomagati podjetjem premostiti izredne stroškovne obremenitve ter ohraniti stabilnost oskrbovalnih verig. Ukrepi niso namenjeni naročnikom prevoznih storitev kot mehanizem za znižanje tržnih cen, temveč prevoznikom za blažitev posledic izrednega povečanja stroškov. Pričakovanja, da bi lahko že napovedana pomoč pomenila razlog za avtomatično znižanje cen prevoznih storitev, so zato povsem neutemeljena.

Gorivo predstavlja približno 30 do 35 odstotkov stroškovne strukture prevoznih podjetij. Kljub temu se spremembe cen goriva v prevoznine ne prenašajo neposredno, takoj in v celoti. Prenos višjih stroškov je odvisen od pogodbenih razmerij med prevozniki in naročniki, uporabljenih mehanizmov usklajevanja cen ter razmer na trgu. Pri dolgoročnih pogodbah se pogosto uporabljajo indeksne klavzule za gorivo, ki omogočajo prilagajanje cen glede na gibanje cen energentov, vendar te praviloma ne zajamejo celotnega povečanja stroškov. Ob nenadnih podražitvah morajo prevozniki povečane stroške pogosto najprej financirati sami, preden jih lahko vsaj delno prenesejo v cene storitev.

Prevozniki zaradi interventnih ukrepov ne morejo prilagajali prevoznin samo na podlagi stroška goriva, saj na poslovanje vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so stroški dela, cestnine, vzdrževanje in amortizacija vozil, financiranje voznega parka, zavarovanja ter drugi stroški. Ti so se v zadnjem obdobju prav tako povečali.

The post Predvidena pomoč zaradi visokih cen energentov še ni potrjena in ne pomeni odprave stroškovnih pritiskov v cestnem prometu first appeared on Media GZS.

Geopolitični premiki, hiter tehnološki razvoj in spremenjene dobavne verige od podjetij zahtevajo več kot le prilagajanje. Slovenska elektroindustrija ostaja pomemben del izvoznega gospodarstva, vendar za nadaljnjo rast potrebuje večjo mednarodno prisotnost, močnejše povezave z rastočimi trgi ter bolj ciljno usmerjeno podporo poslovne diplomacije.

Dr. Miha Bobič, predsednik Upravnega odbora Zbornice elektroindustrije pri GZS, je poudaril pomen učenja iz zgodovine in sistemske podpore pri prodoru slovenskih podjetij na tuje trge. Po njegovih besedah sta ključni dve poti internacionalizacije: »Tuje neposredne investicije prinašajo ne le kapital in delovna mesta, temveč tudi znanje. Pomagajo, da domači strokovnjaki ostajajo doma, ker imajo izbiro, da se izobrazijo v najnovejših tehnologijah, veščinah vodenja in organizacije podjetij. Drugi način je s pomočjo gospodarske diplomacije. Nekatere države imajo tu zaključen krog: ambasade preko gospodarskih atašejev in zelo ciljno usmerjenega delovanja na področjih, kjer je domača industrija močna, odprejo trg, domača interesna združenja potem trg animirajo za izdelke in storitve, finančna plat pa se zaključi s posojili ali bančnimi garancijami državnih ali para-državnih skladov,« je še poudaril dr. Bobič, ob tem pa bil kritičen, da Slovenija ni dovolj privlačna za tuje naložbe, mreža diplomatskih aktivnosti na trgih v razvoju, posebej na hitrorastočih trgih, pa ni dovolj razvejana in učinkovita.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije pri GZS, je izpostavila, da je bilo leto 2025 za slovensko elektroindustrijo rekordno po ključnih kazalnikih produktivnosti in dobičkonosnosti. »Dodana vrednost na zaposlenega je prvič presegla povprečje predelovalnih dejavnosti in celotnega slovenskega gospodarstva, EBITDA pa je dosegla rekordnih 888 milijonov evrov. Ti rezultati so predvsem dosežek naših podjetij, njihovega znanja, razvojne usmerjenosti in sposobnosti prilagajanja zahtevnim tržnim razmeram. V Zbornici elektroindustrije smo ponosni, da povezujemo in zastopamo podjetja, ki ustvarijo 72 odstotkov prihodkov ter 62 odstotkov dodane vrednosti celotne panoge. Naša naloga ostaja jasna: članom zagotavljati podporo pri njihovem nadaljnjem razvoju, konkurenčnosti in nastopu na mednarodnih trgih,« je dejala.

V razpravi o poslovnih priložnostih na izbranih trgih so sodelovali predstavniki veleposlaništev Indije, Japonske in Kitajske. Amit Narang, veleposlanik Republike Indije v Sloveniji, je poudaril, da je Indija najhitreje rastoče veliko gospodarstvo na svetu, ki naj bi v nekaj letih postalo tretje največje gospodarstvo na svetu, s pričakovanim BDP nad 7 bilijonov ameriških dolarjev. Kot dodaten pomemben razlog, da slovenska podjetja — zlasti iz elektroindustrije — podrobneje razmislijo o njihovem trgu, je izpostavil nedavno sklenjeni prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU. Opozoril je tudi na priložnosti za slovenska podjetja pri nabavi cenovno dostopnih in kakovostnih izdelkov iz Indije ter pri vlaganjih v proizvodnjo in raziskave ter razvoj v Indiji. Sodelujoča podjetja je povabil, da se pridružijo Slovensko-indijskemu poslovnemu svetu, ob tem pa napovedal tudi obisk 18-članske indijske poslovne delegacije v Sloveniji, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki elektroindustrije, med 23. in 25. septembrom.

Akiko Yoshida, veleposlanica Japonske, je izpostavila, da Japonska za podjetja iz elektronske in elektroindustrije, ki želijo širiti poslovanje na mednarodne trge, ponuja zanesljiva partnerstva, podprta z visoko kakovostjo, naprednimi proizvodnimi mrežami, močno zaščito intelektualne lastnine ter tesno usklajenostjo z novimi zahtevami gospodarske varnosti. »S povezovanjem vašega industrijskega znanja z našimi globalnimi kanali lahko gradimo dolgoročno sodelovanje z visoko dodano vrednostjo, ki bo na svetovnih trgih koristilo obema stranema,« je dodala.

Po besedah Zenga Wenfenga, svetovalca za gospodarstvo in trgovino na Veleposlaništvu Ljudske republike Kitajske, kitajsko gospodarstvo odlikujeta odpornost in velik potencial. »Kitajska industrijska modernizacija je za svet ‘kitajska priložnost 2.0’ in ne ‘kitajski šok 2.0’. Ta priložnost bo industrijskemu sodelovanju med Kitajsko in Slovenijo prinesla več tržnih, razvojnih in inovacijskih koristi ter poglobljene možnosti za nadaljnji razvoj,« je dejal ter dodal, da bo Kitajska še naprej spodbujala kakovosten razvoj in odpiranje gospodarstva na visoki ravni. Z usklajevanjem z visokimi mednarodnimi gospodarskimi in trgovinskimi pravili postopno krepi odprtost svojega institucionalnega okolja na področju pravil, predpisov, upravljanja in standardov ter gradi poslovno okolje svetovnega ranga, ki temelji na tržnih načelih, pravu in internacionalizaciji. Kitajska je pripravljena sodelovati z vsemi državami, tudi s Slovenijo, pri krepitvi multilateralnega trgovinskega sistema pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije, spodbujanju odprtega svetovnega gospodarstva ter poglabljanju industrijskega sodelovanja na področjih inovacij, zelenega prehoda in digitalnega gospodarstva. Cilj je, da bi ‘kitajska priložnost 2.0’ koristila še več državam in ljudem ter prispevala k trajnemu zagonu svetovnega gospodarskega okrevanja.

Na okrogli mizi »Kje svet potrebuje slovenski know-how?« so sogovorniki razpravljali o svojih izkušnjah z internacionalizacijo, odpiranjem novih trgov in premagovanjem ovir pri poslovanju v tujini. 

Predsednik uprave Domel Holdinga mag. Matjaž Čemažar je predstavil izkušnje podjetja z 20-letno prisotnostjo in lastno proizvodnjo na Kitajskem. Sprva so sledili predvsem potrebam svojih ključnih evropskih kupcev in se niso osredotočali na kitajski domači trg. Danes je njihovo poslovanje na Kitajskem tehnološko skoraj povsem samostojno, nadaljnji razvoj pa vidijo predvsem v krepitvi lokalnih razvojnih zmogljivosti. V zadnjih letih se vse bolj osredotočajo tudi na pridobivanje kitajskih kupcev, saj je širitev baze naročnikov ključna za dolgoročno stabilnost in rast poslovanja. Čemažar je opozoril, da kitajskega trga ni za podcenjevati. V zadnjih petih letih se je konkurenca močno zaostrila, uspeh na trgu pa je mogoč le z vrhunskimi tehnološkimi rešitvami in stalnimi vlaganji v razvoj.

Maks Prokop, izvršni direktor Iskraemeca, je poudaril, da je Indija že vrsto let v njihovem fokusu. Prve korake na tem trgu so naredili že leta 2000, od leta 2018 pa so aktivnosti znova okrepili, saj Indijo vidijo kot trg z izjemnim dolgoročnim potencialom. V državi so vzpostavili tudi podjetje z lokalno razvojno ekipo. Po njegovih besedah prihodnost ni v izvozu na indijski trg, temveč v proizvodnji in razvoju na njem. Ob tem je ocenil, da se je okno priložnosti za vstop na indijski trg šele odprlo in da bo ostalo odprto še desetletje ali dve. Izpostavil je, da je treba upoštevati razlike v kulturi in so kulturni signali lahko zavajajoči. Nikakor ni mogoče uporabiti povsem enakih pristopov kot na evropskem trgu in računati na podoben rezultat. Pogreša izobraževanje, seznanjenost poslovnežev s tem, na kaj je treba na trgu paziti. Med drugim je treba »znati brati tudi med vrsticami.«

Direktor korporativnega HR v Hisense Europe Miha Žove je spregovoril o obratni zgodbi. Hisense je z Gorenjem pridobil dostop do evropskega trga, bogato razvojno znanje, zlasti na področju kuhinjskih aparatov, močno blagovno znamko ter dolgoletne izkušnje na področjih razvoja, oblikovanja in marketinga. Poudaril je, da je Slovenija tudi danes pomembno razvojno središče skupine, saj so razvojne ekipe v tem času še dodatno okrepili. Po njegovih besedah to potrjuje, da znanje, kompetence in inovacijski potencial, zaradi katerih je Hisense prevzel Gorenje, ostajajo pomembna konkurenčna prednost tudi danes. Opozoril je še na pomen razumevanja kulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju. Po njegovem mnenju evropska podjetja pogosto preveč analizirajo in predolgo sprejemajo odločitve, medtem ko se kitajska podjetja na spremembe in priložnosti odzivajo bistveno hitreje.

Po besedah Nataše Turk iz Centra za mednarodno poslovanje na GZS podjetja vse bolj širijo poslovanje na nove trge, zmanjšujejo odvisnost od posameznih držav ter iščejo priložnosti v hitro rastočih gospodarstvih, kot so Indija, države Zaliva, jugovzhodna Azija in ZDA. Pri tem pomembno vlogo igrajo prostotrgovinski sporazumi EU, ki podjetjem olajšujejo dostop do trgov, povečujejo pravno varnost poslovanja in izboljšujejo pogoje za dolgoročno mednarodno rast. Po mnenju Nataše Turk slovenska podjetja pri vstopu na velike trge pogosto naredijo napako, ko jih obravnavajo kot enovit prostor. V praksi so ti trgi zelo raznoliki, zato tudi partner, ki obljublja pokritje celotne države, pogosto dobro pozna le posamezno regijo. Poudarila je, da so pri mednarodnem poslovanju osebni stiki, preverjanje partnerjev in postopna gradnja zaupanja ključnega pomena, saj zgolj sodelovanje na daljavo praviloma ne zadostuje. Prav zato imajo pomembno vlogo tako podpora GZS kot gospodarska diplomacija. GZS podjetjem pri internacionalizaciji pomaga predvsem z odpiranjem poslovnih priložnosti, povezovanjem s pravimi partnerji ter krepitvijo njihove prisotnosti na tujih trgih.

Fotografije so objavljene na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir: GZS, foto: Klemen Ceglar.

The post Slovenska elektroindustrija mora priložnosti za razvoj iskati tudi zunaj tradicionalnih trgov first appeared on Media GZS.

Po prvih ocenah Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk v letu 2026 znašala 97,88 milijona ton, od tega 34,5 milijona ton na Kitajskem. V državah EU-27 bo predvidoma pridelanih 9,5 milijona ton jabolk, kar predstavlja tretji najnižji pridelek v zadnjem desetletju. Največje evropske pridelovalke jabolk ostajajo Poljska, Italija in Francija.

V Sloveniji bi lahko po letošnjih zgodnjih ocenah v intenzivnih nasadih lahko pridelali približno 42.000 ton jabolk, kar bi bilo za 20 % več kot leta 2025. Vendar pa so dolgotrajna suša in visoke temperature močno vplivale na končni pridelek. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in skladiščna sposobnost letošnjega sadja. Resno pa je treba vzeti opozorilo, da dolgoročno izgubljamo pridelovalne površine. V zadnjih desetih letih se je površina intenzivnih nasadov jablan zmanjšala za 1.100 hektarjev oziroma 35,5 %, kar je skoraj trikrat hitreje od povprečja Evropske unije.

Prva ocena pridelka hrušk v EU znaša 1,95 milijona ton, kar je tretji najnižji pridelek v zadnjih 30 letih. V Sloveniji bomo pridelali po prvih napovedih pridelanih približno 2.000 ton hrušk.

Osrednja pozornost letošnjega posveta je bila namenjena vplivu podnebnih sprememb na potrebe po delovni sili v sadjarstvu. Daljša obdobja vročinskih valov in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi povečujejo zahtevnost dela v sadovnjakih in hkrati povečujejo potrebo po večjem številu sezonskih delavcev. Pomanjkanje delovne sile postaja ob pozebah, sušah, neurjih, omejevanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in vse večjih tržnih pritiskih eden najpomembnejših razvojnih izzivov panoge.

Na okrogli mizi z naslovom »Več vročine, več izzivov, več delavcev: kako prilagoditi sadjarstvo novim razmeram?« so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje ter gospodarstva. Sodelujoči so se strinjali, da bo treba za ohranitev domače pridelave hrane prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva ter poiskati učinkovitejše rešitve za zagotavljanje potrebne delovne sile.

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je poudaril, da veljavne omejitve začasnega in občasnega dela ne odražajo dejanskih potreb sadjarske pridelave. Združenje zato predlaga povečanje največjega dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo, zmanjšanje davčne in prispevne obremenitve sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev.

Po besedah udeležencev posveta so potrebni ukrepi, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega sadjarstva, zmanjšali administrativne ovire, povečali interes za zakonito sezonsko delo ter prispevali k večji prehranski varnosti države. Posebej pomembno je, da imajo slovenski pridelovalci primerljive pogoje poslovanja s pridelovalci v drugih državah članicah Evropske unije (Hrvaška, Poljska, Nemčija), kjer so sistemi sezonskega zaposlovanja pogosto bolj prilagodljivi in manj obremenjeni.

The post Slovensko sadjarstvo čakajo prelomni izzivi first appeared on Media GZS.

GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM), DRC – Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije ter Pomurski sejem so v Gornji Radgoni, v okviru sejma AGRA, podpisali konzorcijsko pogodbo o skupnem sodelovanju pri organizaciji 1. slovenskega kongresa o gradbeništvu in graditeljstvu MEGRA 2027.

S podpisom pogodbe organizatorji vzpostavljajo strokovno, transparentno in učinkovito partnerstvo. Z njim združujejo svoje strokovne, organizacijske in izvedbene zmogljivosti za pripravo osrednjega nacionalnega kongresnega dogodka, namenjenega gradbeništvu, graditeljstvu in širšemu grajenemu okolju. Kongres bo izveden v kongresnem centru Hotela Habakuk v Mariboru med 20. in 22. oktobrom 2027.

Kongres MEGRA je zasnovan kot prostor povezovanja gradbenega gospodarstva, inženirske in strokovne javnosti, investitorjev, projektantov, izvajalcev, proizvajalcev gradbenih materialov, upravljavcev infrastrukture, državnih institucij, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter drugih deležnikov, ki sooblikujejo razvoj slovenskega grajenega okolja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Slovensko gradbeništvo potrebuje močno skupno platformo, na kateri se bodo srečevali gospodarstvo, stroka, investitorji in odločevalci. S kongresom MEGRA želimo vzpostaviti prostor odprtega dialoga, izmenjave znanja in oblikovanja konkretnih predlogov za učinkovitejše, konkurenčnejše in trajnostno usmerjeno gradbeno okolje.«

Konzorcijsko pogodbo je v imenu Pomurskega sejma podpisal predsednik uprave Janez Erjavec, v imenu DRC – Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije pa direktor Evstahij Drmota.

Kongres za ključna razvojna vprašanja slovenskega gradbeništva

V ospredju kongresa bodo aktualni izzivi in razvojne priložnosti celotne gradbene panoge. Organizatorji bodo pri oblikovanju programa posebno pozornost namenili področjem, kot so razvoj infrastrukture, stanovanjska gradnja, trajnostna in energetsko učinkovita gradnja, digitalizacija, kadri, zakonodaja, javno naročanje, financiranje investicij, konkurenčnost gradbenega sektorja ter učinkovitejše investicijsko okolje.

Ambicija organizatorjev je, da kongres postane osrednja nacionalna platforma za strokovni dialog o prihodnosti slovenskega gradbeništva in graditeljstva. Namenjen bo soočanju strokovnih stališč, oblikovanju predlogov rešitev ter vzpostavljanju novih partnerstev med gospodarstvom, stroko, državo in drugimi deležniki.

Pomemben rezultat kongresa bodo tudi strokovni zaključki, priporočila oziroma sklepi, namenjeni nadaljnjemu razvoju panoge ter izboljšanju pogojev za načrtovanje in izvajanje investicij v Sloveniji.

Trije partnerji – skupen cilj

Konzorcijski partnerji bodo skupaj oblikovali strokovno-programsko zasnovo kongresa, imenovali kongresni, organizacijski in programski odbor ter skrbeli za tehnično in organizacijsko izvedbo, komunikacijo, promocijo in vključevanje predavateljev, udeležencev, razstavljavcev, pokroviteljev ter partnerskih organizacij.

Sodelovanje GZS-ZGIGM, DRC in Pomurskega sejma združuje tri pomembne prednosti: GZS-ZGIGM kot glasu gradbenega gospodarstva, DRC kot strokovnega stičišča prometne in infrastrukturne stroke ter Pomurskega sejma kot organizatorja uveljavljenih sejemskih in strokovnih dogodkov.

Podpis konzorcijske pogodbe je zato pomemben prvi korak k vzpostavitvi kongresa, ki bo povezoval različne dele gradbenega in investicijskega okolja ter odpiral prostor za celovit dialog o razvojnih prioritetah slovenskega gradbeništva.

1. Slovenski kongres o gradbeništvu in graditeljstvu bo potekal pod blagovno znamko MEGRA, ki se je v več kot 45-letni zgodovini uveljavila kot pomemben brand slovenskega gradbeništva, uporabo imena MEGRA za pripravo, izvedbo in promocijo kongresa pa omogoča Pomurski sejem. Vsa komunikacija kongresa bo temeljila na skupnem in enakovrednem nastopu treh organizacijskih partnerjev.

Podpis konzorcijske pogodbe v okviru sejma AGRA tako ne pomeni le formalnega začetka skupnega projekta. Pomeni tudi začetek dolgoročnejšega strokovnega povezovanja z jasnim ciljem: okrepiti dialog znotraj panoge in znotraj gospodarstva, povezati ključne deležnike ter skupaj oblikovati odgovore na razvojne, investicijske, regulativne in kadrovske izzive slovenskega gradbeništva.

Več informacij o programu, terminu, prijavah in možnostih sodelovanja bo objavljenih po potrditvi končnih organizacijskih izhodišč.

The post GZS-ZGIGM, DRC in Pomurski sejem združujejo moči za 1. slovenski kongres o gradbeništvu in graditeljstvu MEGRA 2027 first appeared on Media GZS.

Posledice bo občutila celotna živilska panoga

Manjša domača pridelava ne pomeni težav le za kmetijska gospodarstva. Izpad domačih surovin neposredno vpliva tudi na živilska podjetja, ki so odvisna od stabilne, kakovostne in cenovno konkurenčne oskrbe s surovinami.

Ob zmanjšani domači ponudbi bo del surovin treba nadomestiti z uvozom. To povečuje izpostavljenost slovenske prehranske verige nihanjem cen na mednarodnih trgih, logističnim motnjam in geopolitičnim tveganjem. Ob hkratni rasti drugih proizvodnih stroškov lahko takšne razmere dodatno zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij.

Mag. Janez Rebec, predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS: »Ekstremni vremenski pojavi postajajo naša stalnica, zato se bomo nanje morali prilagoditi. Poleg uvajanja učinkovitih ukrepov zoper podnebne spremembe bodo potrebna vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, pospešena gradnja namakalnih sistemov, prilagojena obdelava tal, prilagoditev sort. Kakšne posledice bo imela letošnja suša in vročina v Sloveniji se po pokazalo šele jeseni, kjer lahko pričakujemo cenovne odklone pri določenih kmetijskih surovinah. Na razmere na trgu bo vplivala tudi svetovna pridelava, razmere na mednarodnih trgih in geopolitične razmere.«

Potrebna je takojšnja ocena škode in dolgoročen sistem prilagajanja

Obseg in razširjenost posledic suše po oceni Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS zahtevata čimprejšnjo sprožitev postopkov za uradno oceno škode ter, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, aktivacijo ustreznih mehanizmov za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijski pridelavi.

Hkrati zgolj pomoč po nastanku škode ne more biti dolgoročna rešitev. Slovenija potrebuje celovit sistem preprečevanja in obvladovanja podnebnih tveganj, ki bo združeval upravljanje voda, namakanje, zadrževalnike, prilagojene pridelovalne tehnologije, raziskave in razvoj, žlahtnenje ter izbor odpornejših sort, digitalizacijo in natančno kmetijstvo ter učinkovitejše sisteme zavarovanja.

Zavarovanje suše mora postati dostopnejše

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS predlaga razširitev kmetijskih zavarovanj ter subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše.

Trenutno zavarovalna premija za tveganje suše ni subvencionirana pri trajnih nasadih (sadovnjakih in vinogradih) in travinju. Ker je škod zaradi suše vse več, je mogoče pričakovati, da se bo njihova pogostost povečevala tudi v prihodnje. Posledično lahko zavarovalne premije za pridelovalce z več škodnimi dogodki postanejo previsoke, s čimer se dostopnost do zavarovanj še zmanjšuje.

Subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše bi pri poljedelskih kulturah, ki jih je že danes mogoče zavarovati za to tveganje, zmanjšalo strošek zavarovanja za pridelovalce. Hkrati bi ustvarilo pogoje za razvoj in širitev zavarovanja suše tudi na druge vrste kmetijske pridelave, med drugim na travinje, sadje in grozdje.

Sadjarstvo: posledice suše niso omejene le na letošnjo letino

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij: «Ekstremne razmere, s katerimi se soočamo letošnje poletje, za sadjarska podjetja ne pomenijo le neposrednega izpada pridelka v tekoči sezoni, temveč bodo imele dolgoročne posledice. Sušni stres in izjemno visoke temperature hudo poškodujejo sadna drevesa, kar neposredno vpliva na nastavek cvetnih brstov ter rodnost v prihodnjih letih. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in skladiščna sposobnost letošnjega sadja. Pridelovalci brez ustreznih tehnoloških rešitev preprosto ne bodo več zmožni ohranjati ekonomsko vzdržne pridelave. Če želimo ohraniti slovensko sadjarstvo, stabilno samooskrbo in preprečiti krčenje površin sadnih nasadov, potrebujemo pospešeno izgradnjo namakalnih sistemov ter zadrževalnikov vode s poenostavitvijo administrativnih postopkov, sofinanciranje zavarovanj za tveganje suše v trajnih nasadih in spodbude za vlaganja v zaščitne ukrepe, opremo in znanje za  prilagajanje tehnologij s prenesenim znanjem in prilagojenimi obdelavami. Nujna je interventna pomoč za najbolj prizadete pridelovalce. Brez odločnih in predvsem sistemskih ukrepov ter ustrezne podpore države pri prilagajanju podnebnim spremembam bo slovensko sadjarstvo doživelo še večji upad in posledično bo celotna veriga  odvisna od uvoza, s čimer pa izgubljamo tako lokalno kakovost kot cenovno stabilnost za potrošnike.«

Poljedelstvo: največji pritiski pri koruzi in drugih poljščinah

V poljedelstvu se najmočneje občutijo posledice suše in visokih temperatur pri koruzi in drugih poljščinah Pomanjkanje vode v ključnih razvojnih fazah zmanjšuje pridelek ter vpliva tudi na kakovost in uporabnost pridelka.

Dejan Pernat, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij: »Letošnja suša in dolgotrajni vročinski valovi povzročajo občutne posledice v kmetijstvu. Najbolj so prizadete poljščine, predvsem koruza, ter travinje za pridelavo krme. Končna škoda bo znana po žetvi, vendar je že zdaj jasno, da bodo pridelki na številnih območjih nižji od pričakovanj. Posebej zaskrbljujoče je, da suša ni prizadela le Slovenije, temveč tudi pomembne pridelovalke koruze in krme v naši regiji, kot sta Madžarska in Srbija. To lahko v prihodnjih mesecih vpliva na višje stroške krme in posledično na stroške prireje živali.«

Vinogradništvo poleg suše obremenjuje tudi zlata trsna rumenica

Vinogradništvo se letos poleg suše in visokih temperatur spoprijema tudi z drugimi tveganji, med njimi tudi z zlato trsno rumenico.

Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij: »Vinogradnike letos poleg suše močno prizadevata tudi toča in vse večje širjenje zlate trsne rumenice. Obstoječi ukrepi za zajezitev bolezni se iztekajo, zato bodo potrebni drugačni in odločnejši sistemski ukrepi. V nasprotnem primeru se lahko v prihodnjih letih soočimo s skokovitim porastom okužb in izgubo več sto hektarjev vinogradov. Suša pomeni manjši pridelek ob enakih stroških pridelave, zato lahko pričakujemo tudi višje cene vina. Posebej pa želimo opozoriti na problem toče, ki povzroča vse več škode. Slovenija nujno potrebuje celovito zaščito po vzoru Avstrije, vključno z organiziranim sistemom letalske protitočne obrambe. Takšna rešitev bi dolgoročno zmanjšala škodo, stabilizirala pridelavo ter prinesla koristi tako vinogradnikom in drugim kmetom kot tudi državi in zavarovalnicam.«

Za prehransko varnost potrebujemo odpornejšo domačo pridelavo in predelavo

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS poudarja, da bo prilagajanje podnebnim spremembam v prihodnjih letih zahtevalo bistveno več investicij tako v primarni kmetijski pridelavi kot v živilski industriji. Pri naložbah, ki povečujejo odpornost prehranske verige, je nujna izdatnejša in dolgoročno predvidljiva podpora države.

Med prednostnimi ukrepi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS izpostavlja:

• hitrejšo gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter vodnih zadrževalnikov;
• učinkovitejše upravljanje razpoložljivih vodnih virov;
• vlaganja v raziskave, razvoj, znanje in prenos novih tehnologij v prakso;
• prilagojeno obdelavo tal in izbor sort, odpornejših na sušo in visoke temperature;
• spodbujanje naložb v zaščito trajnih nasadov in drugih kmetijskih površin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi;
• razširitev in večjo dostopnost kmetijskih zavarovanj;
• subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše tudi za trajne nasade (sadovnjaki in vinogradi) in travinje;
• dolgoročno in sistemsko politiko prilagajanja celotne slovenske prehranske verige podnebnim spremembam.

The post Suša ogroža stabilnost prehranske verige first appeared on Media GZS.

Čeprav je Slovenija pri mleku visoko samooskrbna, delež slovenskih mlečnih izdelkov na domačem trgu upada. Zato v Združenju za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ob Svetovnem dnevu mleka pozivajo potrošnike k večji izbiri mlečnih izdelkov slovenskih proizvajalcev, saj s svojimi nakupnimi odločitvami odločajo o prihodnosti slovenskega mlekarstva.

Vinko But, predsednik Združenja za mlekarstvo pri GZS – ZKŽP: »Slovensko mlekarstvo ostaja eden ključnih stebrov prehranske varnosti države. Slovenija ima znanje, kakovost in zadostne količine mleka. Kar potrebujemo, je več podpore slovenskim mlečnim izdelkom. Vsak nakup slovenskega izdelka pomeni podporo slovenskim kmetijam in mlekarnam, delovnim mestom in prehranski suverenosti Slovenije.«

Slovenski mlečni izdelki dokazano dosegajo visoke standarde kakovosti in sledljivosti, znak »Izbrana kakovost – Slovenija«, pa zagotavlja slovensko poreklo in dodatno preverjeno kakovost. K večji prepoznavnosti lokalno pridelane hrane pomembno prispevajo tudi nacionalne promocijske aktivnosti Naša super hrana.

Ali ste vedeli?

• Slovenske mlekarne so v letu 2025 odkupile 390 milijonov litrov mleka slovenskih kmetij. S to količino bi lahko napolnili 156 olimpijskih bazenov¹.
• Iz slovenskega mleka so slovenske mlekarne leta 2025 proizvedle približno 137 milijonov litrov trajnega in svežega mleka. To predstavlja približno 685 milijonov 2-decilitrskih kozarcev mleka¹.
• Letna proizvodnja jogurtov v slovenskih mlekarnah presega 55 milijonov kilogramov. To predstavlja približno 145 porcij jogurta na vsakega prebivalca Slovenije¹.
• Slovenske mlekarne so iz slovenskega mleka v letu 2025 proizvedle skoraj 12 milijonov kilogramov sira. Ta količina bi zadostovala za pripravo približno 240 milijonov sendvičev¹.
• Prireja mleka ostaja najpomembnejša kmetijska dejavnost v Sloveniji. Z njo je povezanih skoraj 4.200 tržno usmerjenih kmetij².
• Slovenija pri mleku dosega približno 130-odstotno samooskrbo³.
• Slovenske mlekarne svoje izdelke izvažajo v več kot 50 držav. To potrjuje mednarodno konkurenčnost in visoko kakovost slovenskih mlečnih izdelkov¹.
• Kljub visoki samooskrbi delež slovenskih mlečnih izdelkov na slovenskem trgu upada, predvsem pri sirih, skuti, konzumnem mleku ter maslu in namazih⁴.
• Članice Združenja za mlekarstvo so leta 2017 prostovoljno pristopile k projektu Zaveza odgovornosti in od takrat sistematično zmanjšujejo vsebnost dodanega sladkorja v svojih izdelkih. V primerjavi z letom 2017 je povprečna vsebnost dodanega sladkorja v sladkanih mlečnih izdelkih nižja za 13 % ⁵.
• Kar 24 od 28 mlečnih izdelkov, ki so jih podpisniki zavez leta 2024 na novo lansirali na trg, vsebuje manj dodanega sladkorja ali pa ga ne vsebuje več.

Mleko je eno najpomembnejših živil na svetu

Svetovni dan mleka je leta 2001 ustanovila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) z namenom ozaveščanja o pomenu mleka kot globalnega živila ter vlogi mlečnega sektorja pri prehrani, zdravju in razvoju družbe.

Po podatkih FAO je z mlečnim sektorjem po svetu povezanih več kot milijarda ljudi, mlečne izdelke pa uživa več kot šest milijard ljudi.

O Združenju za mlekarstvo

Združenje za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je najbolj reprezentativno združenje na področju mlekarske industrije v Sloveniji. 7 članic združenja zaposluje 1.140 ljudi oziroma 95 % vseh zaposlenih v dejavnosti mlekarstva in sirarstva v Sloveniji⁶. V združenje so povezane: Ljubljanske mlekarne d.o.o., Mlekarna Celeia d.o.o., Pomurske mlekarne d.d., Ekolat d.o.o., Mlekarna Planika d.o.o., Kele & Kele d.o.o. – Mlekarna krepko in KGZ Škofja Loka z.o.o. – Loška mlekarna.

Viri: 1. GZS – ZKŽP, 2025 , 2. SURS, 3. KIS, 4. SURS, GZS – ZKŽP, 5. Podatek velja za leto 2024, 6. Ajpes

The post Svetovni dan mleka 2026: Kupujmo izdelke iz slovenskega mleka first appeared on Media GZS.

Znak »Pivo odlične kakovosti« predstavlja pomembno strokovno potrditev kakovosti in potrošnikom omogoča lažjo prepoznavo vrhunskih slovenskih piv.

Letošnjega senzoričnega ocenjevanja se je udeležilo 11 pivovarn z 42 vzorci piva v osmih kategorijah: ale, brezalkoholno pivo, IPA, NEIPA, svetli ležak, temni ležak, stout in specialno pivo.

Dr. Miha Ocvirk z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, predsednik letošnjega petčlanskega strokovnega senzoričnega panela: »Senzorično ocenjevanje piv je pokazalo zelo visoko raven kakovosti prijavljenih vzorcev. Posebej nas veseli močna zastopanost piv v kategoriji lager, kjer so bila vsa prijavljena piva zelo visoke kakovosti. Strokovna komisija je pri ocenjevanju sistematično presojala videz, aromatiko, okus, grenčico ter celotno uravnoteženost piva. Velik poudarek namenjamo tudi čistosti senzoričnega profila in odsotnosti tehnoloških napak.«

Izdelki, ki so zadostili najvišjim kriterijem senzoričnega ocenjevanja, so upravičeni do znaka »Pivo odlične kakovosti 2026«.

Nosilci znaka »Pivo odlične kakovosti 2026« so:

• Byra d.o.o. – Reservoir Dogs za piva: Single blondie, Kromberger helles, Warrior, Starvation
• Green Gold d.o.o. za piva Cashmere NEIPA, Franci, Smooth criminal, Berry club, Hypersonic booster,
• Lipnik, pivovarna in kovinarstvo d.o.o. za pivi Lipnik –  ingverjevo in temno,
• Maister d.o.o. za pivo General Maister,
• MSOS s.p., PE Pivovarna Zajc za pivo Florjan,
• Pivovarna Kostanj Primož Žnuderl s.p. za pivo Kostanj, pivo temno Kostanj in svetli lager nefiltriran,
• Pivovarna Laško Union d.o.o. za piva Union, Laško Zlatorog in Laško Golding,
• Reset pivovarna d.o.o. za piva Froggy, Extra, Nook, Radler Exotic in Zero Hero,
• Savinjska pivovarna d.o.o. – Clef brewery za piva Angel, Metulj, Mi2, Jabolčni štrudelj in
• Tovarna pivovarna d.o.o. – Tektonik za piva Tektonik Normal, Tektonik Murky, Tektonik Nula, Tektonik Čehur, Tektonik Red eye rabbit.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Slovensko pivovarstvo je v zadnjih letih naredilo izjemen razvojni korak. Letošnji rezultati dokazujejo, da slovenske pivovarne uspešno združujejo tradicijo, tehnološko znanje, inovativnost in vrhunsko kakovost. S projektom na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij spodbujamo odličnost izdelkov, razvoj kulture odgovornega in kakovostnega uživanja piva ter večjo prepoznavnost slovenskega pivovarstva.«

Podelitev priznanj in plaket nagrajencem bo ob Mednarodnemu dnevu piva, 7. avgusta 2026 v podjetju Green Gold d.o.o. v Šempetru v Savinjski dolini. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi posebna priznanja za najboljše pivo znotraj posamezne kategorije, v kateri so bila ocenjena vsaj tri piva.

Posebna priznanja za najboljše pivo v posamezni kategoriji prejmejo naslednja piva:

• Warrior podjetja Byra d.o.o. – Reservoir Dogs in Tektonik Red eye rabbit podjetja Tovarna Pivovarna d.o.o. v kategoriji Ale,
• Tektonik Nula podjetja Tovarna Pivovarna d.o.o. v kategoriji brezalkoholno pivo,
• Angel podjetja Savinjska pivovarna d.o.o. v kategoriji IPA,
• Laško Golding podjetja Pivovarna Laško Union d.o.o. v kategoriji svetli ležak,
• Nook podjetja Reset pivovarna d.o.o. v kategoriji NEIPA,
• Extra podjetja Reset pivovarna d.o.o v kategoriji Stout in
• Berry club podjetja Green Gold d.o.o. v kategoriji specialno pivo.

The post Odkrijte 33 slovenskih piv, ki so letos prejela znak »Pivo odlične kakovosti 2026« first appeared on Media GZS.