Ocenjujemo, da gre pri nadaljevanju zakonodajnega postopka Predloga zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost brez predhodne obravnave na ESS za neposredno in nedopustno kršitev pravil socialnega dialoga ter temeljnih načel delovanja ESS. Opozarjamo, da predlog novele pomeni daljnosežen poseg v sistem financiranja socialne varnosti in neposredno vpliva na stroške dela, konkurenčnost gospodarstva in poslovno okolje. Obravnava po skrajšanem postopku pa po našem zmanjšuje možnosti za strokovno, javno in socialno razpravo, izogib obravnavi na ESS pa lahko oslabi zaupanje v socialni dialog in postane slaba praksa tudi pri drugih zakonih.

“Kot ključni predstavnik vlade v ESS bi moral minister biti prvi varuh socialnega dialoga. Pričakujemo, da se predlog zakona nemudoma umakne iz zakonodajnega postopka in v celoti predloži v obravnavo na ESS, nadaljnji postopki pa morajo dosledno spoštovati pravila socialnega dialoga.”

Naše ključne zahteveso nemuden umik predloga zakona iz zakonodajnega postopka, predložitev predloga v obravnavo na ESS ter dosledno spoštovanje pravil socialnega dialoga v nadaljnjih postopkih.

Napovedujemo, da bomo v primeru nadaljevanja postopka brez socialnega dialoga uporabile vsa razpoložljiva sredstva za zaščito interesov gospodarstva in integritete socialnega dialoga v Republiki Sloveniji.

The post Reprezentativne delodajalske organizacije zahtevamo obravnavo predloga novele zakona o socialnih prispevkih na ESS – skrajšan postopek je nesprejemljiv first appeared on Media GZS.

V letu 2025 je bilo zbranih približno 270 milijonov evrov prispevkov. Ob koncu leta je ostalo 252 milijonov presežka, ki ni bil namenjen neposrednemu izvajanju storitev. Hkrati dejanski stroški doplačil za institucionalno varstvo bistveno presegajo prvotne in naknadne projekcije. To kaže na popolno neobvladovanje tako časovnega načrtovanja dolgotrajne oskrbe in implementacije novih produktov kot načrtovanja finančnih tokov reforme. Reprezentativne delodajalske organizacije zato pozivajo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma prevzame nadzor nad izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe, zagotovi popolno transparentnost podatkov ter opravi celovito analizo finančne vzdržnosti sistema nad porabljenimi sredstvi.

Novih storitev dolgotrajne oskrbe v lanskem letu le v vrednosti 18 milijonov evrov

V lanskem letu je bilo na podlagi prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo (1 % zaposleni + 1 % delodajalci), ki se pobira od 1. 7. 2025, zbranih okoli 270 milijonov evrov.

Od tega je bilo 112 milijonov evrov iz sredstev dolgotrajne oskrbe prenesenih na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), in sicer za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo, kar ni namenska poraba sredstev.

Okoli 140 milijonov evrov sredstev je bilo ob koncu leta še vedno neporabljenih. Ta sredstva so zbrana na enotnem zakladniškem računu države , kjer so začasno vezana kot depoziti in služijo zagotavljanju likvidnosti državnega proračuna.

Ob upoštevanju nenamenske porabe in neporabljenih sredstev je bilo za izvajanje novih storitev dolgotrajne oskrbe v letu 2025 dejansko porabljenih zgolj približno 18 milijonov evrov.

Ti podatki potrjujejo, da nove storitve dolgotrajne oskrbe za upravičence še niso zaživele v pričakovani meri, saj sistem ni operativno vzpostavljen v obsegu, kot je bil napovedan. Delodajalske organizacije so tako stanje predvidele in so zato predlagale, da se prispevek začne pobirati v zmanjšanem odstotku.

Dejanska doplačila za institucionalno varstvo presegajo vse projekcije

Posebej zaskrbljujoča so odstopanja pri stroških doplačil za institucionalno varstvo. Delodajalske organizacije so ob sprejemanju reforme ocenile, da bi ob povprečnem doplačilu 500 evrov na oskrbovanca (pri približno 18.000 oskrbovancih) mesečni strošek znašal do 10 milijonov evrov oziroma približno 120 milijonov evrov letno.

Naknadne projekcije Ministrstva za solidarno prihodnost so strošek ocenile na 25 milijonov evrov mesečno oziroma na skoraj 299,5 milijona evrov letno. Finančni načrt ZZZS je na tej postavki načrtoval porabo v višini 28 milijonov evrov mesečno oziroma 335 milijonov evrov letno. Decembrska realizacija je presegla 40 milijonov evrov mesečno. Na letni ravni to pomeni približno 480 milijonov evrov.

Gre za bistveno odstopanje od prvotnih ocen in kasnejših scenarijev, na kar so delodajalske organizacije vseskozi opozarjale. Takšna dinamika porabe kaže na resno tveganje za finančno vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe. Obstaja realna nevarnost, da nova prispevna stopnja že kmalu ne bo zadostovala za pokritje vseh stroškov in bodo dodatna finančna bremena ponovno prevaljena na uporabnike storitev.

Situacija zahteva takojšnje ukrepanje in temeljito analizo finančne situacije, vzpostaviti je potrebno sledljivo in transparentno poročanje o uvajanju produktov in porabi sredstev ter okrepljen nadzor nad izvajanjem dolgotrajne oskrbe . Ker gre za eno največjih sistemskih reform na področju socialne varnosti, je nujno potrebno, da je potek implementacije dolgotrajne oskrbe pod skrbnim nadzorom kompetentnih strokovnjakov in ne prepuščeno dobro namernim laikom brez potrebnih referenc na tem področju.

Reprezentativne delodajalske organizacije zato pozivajo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma prevzame nadzor nad izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe, zagotovi popolno transparentnost podatkov ter opravi celovito analizo finančne vzdržnosti sistema nad porabljenimi sredstvi.

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE
ZDRUŽENJE DELODAJALCEV OBRTI IN PODJETNIKOV SLOVENIJE

The post Sistem dolgotrajne oskrbe daleč od vladnih napovedi in finančnih projekcij first appeared on Media GZS.

Ob tem je glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček poudaril, da »ne držijo navedbe, da se delodajalci nismo bili pripravljeni pogajati o božičnici. Dejstvo je, da se vlada ni bila pripravljena pogajati o celotnem zakonu (npr. tudi o obveznosti izplačila), ampak samo o nekaterih elementih. Poleg tega opozarjamo, da vlada tudi v drugih primerih z zadnjimi dejanji krši pravila socialnega dialoga in sprejetih dogovorov (več).«

Gorenšček je pričakoval, da bo kolegij ESS v najkrajšem možnem času sprejel vse potrebne nadaljnje korake, ki jih določajo Pravila o delovanju ESS, z namenom odprave kršitev po postopku. Ta so bila ob ponovnem vstopu delodajalcev v ESS junija 2024 dopolnjena z novim 19.a členom, ki določa način razreševanja kršitev in preprečevanja zastojev v socialnem dialogu. »A današnji kolegij kaže na to, da se od socialnega dialoga vedno bolj oddaljujemo,« je še dodal Mitja Gorenšček.

Pred kolegijem je bila redna seja ESS, ki je kljub zapletom ostala na urniku, ker socialni partnerji in vlada niso uspeli doseči soglasja o njeni odpovedi, prekinjena zaradi nesklepčnosti.

The post GZS: Sprašujemo se, ali vladna stran razume socialni dialog? first appeared on Media GZS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pričakuje, da bo kolegij ESS v najkrajšem možnem času sprejel vse potrebne nadaljnje korake, ki jih določajo Pravila o delovanju ESS, z namenom odprave kršitev po postopku. Ta so bila ob ponovnem vstopu delodajalcev v ESS junija 2024 dopolnjena z novim 19.a členom, ki določa način razreševanja kršitev in preprečevanja zastojev v socialnem dialogu.

Med glavnimi kršitvami je Gorenšček naštel sprejem predloga Zakona o izplačilu zimskega regresa ter spremembe pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na vladi – brez tripartitnega dogovarjanja v okviru ESS; kršitev pravil ESS pri pripravi proračunskih dokumentov, pri predlogu novele Zakona o socialnem varstvu ter pri Zakonu o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada v zakonodajni postopek vložila 28. oktobra 2025.

Vsi navedeni predlogi so bili pripravljeni brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kar je po njegovi oceni v nasprotju z načeli socialnega dialoga in partnerstva, ki predstavljata temelj delovanja ESS. Takšno ravnanje je tudi v nasprotju z Dogovorom med Vlado RS in socialnimi partnerji k spremembam Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, podpisanem 2. aprila 2025.

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, so včeraj, 5. novembra, zaradi številnih kršitev in pomanjkljivega socialnega dialoga začasno prekinile svoje aktivnosti v okviru ESS (>> Več).

The post Kolegij ESS: Delodajalci pričakujejo odziv vlade na kršitve socialnega dialoga first appeared on Media GZS.

Vlada je prejšnji teden – mimo tripartitne obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu – sprejela predlog Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter ga posredovala v obravnavo v Državni zbor. Spomnimo. Delodajalske organizacije na izredni seji ESS 27. oktobra 2025 niso bile prisotne, ker po več pozivih niso bili izpolnjeni osnovni temelji za vsebinsko razpravo o predlaganem zakonu, Vlada RS pa je pred kakršnokoli obravnavo s socialnimi partnerji že v sredini septembra postavila parametre zakona, od katerih ni odstopala ne glede na vse podane argumente delodajalskih organizacij. Vlada RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v tem času delodajalcem nista podala nikakršnih vsebinskih odgovorov ali pojasnil na pisno posredovane predloge, argumente in vprašanja v zvezi s predlogom tega zakona. Še več, po zaključku izredne seje ESS v ponedeljek, 27. oktobra 2025 (ki je bila zaključena zaradi ugotovljene nesklepčnosti), so predstavniki vlade in sindikati sami razpravljali o predlogu zakona in to v medijih oklicali za uskladitev z enim od socialnih partnerjev, kar je popolnoma nesprejemljivo in pomeni hudo kršitev socialnega dialoga. Protestno pismo nad načinom vodenja socialnega dialoga so delodajalske organizacije na predsednika vlade naslovile 29. oktobra 2025, na katerega prav tako niso prejele nobenega odgovora. Še več – predsednik vlade je na skupnem sestanku z delodajalci in sindikati 17. oktobra obljubil, da se bo zavzemal za kompromisne rešitve in iskanje dialoga.

Ob tem delodajalci ESS, opozarjajo, da je prišlo do kršitve pravil ESS tudi pri predlogu sprememb za ugotavljanje davčne osnove pri normirancih, ki je po novem združen v predlog Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Na redni seji ESS prejšnji ponedeljek so se namreč socialni partnerji in vlada dogovorili, da bo predlagane spremembe na področju normiranih samostojnih podjetnikov, ki dvigujejo mejo za vstop v sistem pavšalne obdavčitve, obravnaval pristojni strokovni odbor ESS, do česar ni prišlo. Gre sicer tudi za očitno kršitev dogovora, podpisanega med vlado in socialnimi partnerji ob sprejemu pokojninske reforme.

Vlada je kršila pravila ESS tudi na področju proračunskih dokumentov ter pri sprejemu predloga novele Zakona o socialnem varstvu, prav tako pa tudi pri predlogu Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vložila v zakonodajni postopek 28. oktobra 2025. Slednji so bili pripravljeni brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev. Delodajalske organizacije izpostavljajo, da je tak način spreminjanja zakonodaje v nasprotju z načeli socialnega dialoga in sodelovanja, ki sta temelj socialnega partnerstva v Sloveniji. Je tudi v nasprotju z Dogovorom Vlade RS in socialnih partnerjev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga podpisali Vlada RS ter socialni partnerji, člani ESS, 2. aprila 2025.

Reprezentativne delodajalske organizacije do danes niso prejele nikakršnega odgovora niti na pisno posredovane argumente v zvezi s predlogom zakona o izplačilu zimskega regresa niti na protestno pismo glede socialnega dialoga. Zato z današnjim dnem prekinjajo vse svoje aktivnosti v okviru ESS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, sicer predsedujoči ESS, pričakuje, da bo »kolegij ESS še v tem tednu proučil možnosti za odpravo kršitev po postopku, ki je bil dogovorjen ob ponovnem vstopu delodajalcev v ESS v juniju 2024. Ravno z namenom preprečevanja tovrstnih kršitev in odprave zastojev v okviru tripartitnega socialnega dialoga so bila Pravila o delovanju ESS namreč dopolnjena z novim 19.a členom, ki določa način razreševanja kršitev. Delodajalske organizacije, članici ESS pričakujemo, da bo kolegij ESS v najkrajšem možnem času sprejel vse potrebne nadaljnje korake, ki jih pravila določajo. V nasprotnem primeru bomo zaradi eklatantnih kršitev tripartitnega dialoga in s tem kršenja podpisane Konvencije MOD št. 144 ponovno primorani k razmisleku o izstopu iz ESS. O kršitvah bodo obveščene tudi pristojne mednarodne organizacije (MOD in Evropska komisija).«

The post Zaradi vladnih kršitev delodajalci prekinjajo svoje aktivnosti v ESS first appeared on Media GZS.

Delodajalci so na seji izpostavili, da so zaposleni njihovo največje bogastvo. Vlado in sindikate so pozvali k iskanju skupne rešitve, ki bi prinesla višje neto plače zaposlenim.  »Želimo si, da bi zaposleni imeli višje neto plače, kar pomeni, da mora vlada razbremeniti stroške dela. In če predsednik vlade res želi dobro zaposlenim, bo to storil,« je v imenu delodajalcev izpostavil predsednik OZS Blaž Cvar. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, sicer predsedujoči ESS, pa je ob tem poudaril: »Naši izračuni kažejo, da če ta vlada ne bi ukinila splošne davčne olajšave, bi zaposlenim s povprečno plačo v treh letih v žepu ostalo kar 3600 evrov več.«

»Božičnica bi morala ostati nagrada za dosežke podjetja in prizadevnost posameznika, kot to sedaj že velja za nagrado za poslovno uspešnost. Ne sme postati samodejna pravica za vse. Njeno bistvo naj bi bilo torej v tem, da motivira in pravično nagrajuje tiste, ki so s svojim delom in rezultati v tekočem letu k temu tudi dejansko prispevali. Če jo prejmejo vsi v enaki višini, izgubi svoj osnovni namen,« je še poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Ponovil je stališče GZS, ki ga je podprl tudi Strateški svet za davek pri GZS, da naj bo izplačilo božičnice prostovoljno, oproščeno davkov in prispevkov. »Nikakor ne moremo sprejeti obvezne božičnici, ki enaka za vse,« je izpostavil in pojasnil: »Spreminjanje narave božičnice v “minimalno pravico”, ki pripada vsem enako, ne glede na uspešnost poslovanja in specifike določanja plač v Sloveniji, je v nasprotju z glavnim ciljem nagrajevanja.« Predlog predsednika vlade, da se zaposleni prostovoljno odpovedo božičnici, kadar prepoznajo, da podjetje slabo stoji, je komentiral z besedami: »Tudi država je delodajalec, celo največji v Sloveniji. Glede na veliko proračunsko luknjo je torej za pričakovati, da se bodo zaposleni v javni upravi prostovoljno odpovedali božičnici.«

Po razpravi so delodajalci predlagali dva sklepa. Prvi sklep je bil, da ESS podpira prostovoljno božičnico, ki je razbremenjena vseh davkov in prispevkov. Drugi sklep pa se je glasil, da ESS soglaša, da se sestane strokovni odbor ESS za delo in socialne zadeve, ki obravnava ukrepe za razbremenitev stroškov dela.

Oba sklepa sta tako vlada kot sindikati zavrnili, zato je bila delodajalska stran primorana predčasno zapustiti sejo. Ker vlada ne pristaja na razbremenitev plač, je vse bolj očitno, da gre pri napovedi obvezne božičnice zgolj za predvolilno potezo oz. predvolilni bombonček.

Predlog državnih proračunov za leti 2026 in 2027 podpornih mehanizmov za gospodarstvo ne sme prerazporediti v obrambne namene

Na seji ESS so socialni partnerji in vlada razpravljali tudi o predlogu predračunov za naslednji dve leti. Gorenšček je bil kritičen do visoke rasti primanjkljaja glede na predhodno oceno, kar je po njegovih besedah posledica slabšanja strukture javne porabe, kjer se manj sredstev namenja investicijam, več pa plačam v sektorju država in pokojninam. Nasprotoval je predvidenemu usklajevanju davčne olajšave pri obračunu dohodnine le za 50 % rasti povprečne junijske plače. »Brez 100-odstotne uskladitve se bo obremenitev plač z dohodnino še povečevala,« je bil jasen. Poleg tega je izpostavil, da se »kohezijska sredstva ali podporni mehanizmi za gospodarstvo ne smejo prerazporediti za večjo potrošnjo v obrambne namene.«

The post Delodajalci na seji ESS vladi predlagali razbremenitev plač first appeared on Media GZS.