Slovenija danes sodi med države z razmeroma visoko kakovostjo življenja. Vendar ohranjanje tega standarda ni samoumevno. Država se spopada z demografskimi spremembami, vse ostrejšo mednarodno konkurenco, tehnološkimi premiki in geopolitično negotovostjo. Ob tem ostaja eno ključnih razvojnih vprašanj produktivnost gospodarstva oziroma sposobnost ustvarjanja višje dodane vrednosti.

Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. FOTO: Mavric Pivk

Od gospodarske uspešnosti so neposredno odvisni javni prihodki, s katerimi financiramo zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, prometno infrastrukturo in druge storitve, ki jih uporabljamo vsak dan. Zato razprava o gospodarstvu ni zgolj razprava o podjetjih. Gre za razpravo o tem, kakšno družbo želimo in kako bomo zagotavljali njeno dolgoročno stabilnost.

Na tem razmisleku je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. Program poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšno razvojno pot mora ubrati Slovenija, če želi v prihodnjem desetletju okrepiti konkurenčnost, povečati produktivnost ter hkrati ohraniti socialno stabilnost in visoko kakovost življenja.

Program Made in Slovenia 2035 predvideva 88 ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji in možnih 19 milijard evrov investicij podjetij za razvoj novih produktov, tehnologij in procesov, digitalizacijo in širitev proizvodnje ter vlaganje v zaposlene.

Slovenija ne začenja na začetku

Razvojni načrti imajo smisel predvsem tam, kjer obstaja dobra osnova za nadaljnji napredek, in Slovenija jo ima. V zadnjih desetletjih je namreč zgradila močno izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je vključeno v mednarodne verige vrednosti in uspešno nastopa na globalnih trgih. Mnoga slovenska podjetja danes razvijajo specializirane izdelke in rešitve za zahtevne kupce po svetu.

Program Made in Slovenia 2035 združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov.

Industrijska tradicija, tehnično znanje, raziskovalni potencial in sposobnost prilagajanja so med glavnimi razlogi, da Slovenija ostaja zanimiva tudi za razvojne investicije. Toda globalna konkurenca se spreminja. Države ne tekmujejo samo s čim nižjimi stroški dela, o njihovem potencialu odločajo inovacije, hitrost razvoja, dostop do znanja, energetska konkurenčnost in sposobnost privabljanja talentov. Pri GZS so prepričani, da mora Slovenija več vrednosti ustvariti doma, z lastnim razvojem, tehnologijami, raziskavami, blagovnimi znamkami in naprednimi poslovnimi modeli.

FOTO: Tadej Kreft, GZS

Jože P. Damjan: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na vprašanje, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let.«

Na predstavitvi programa je prof. dr. Jože P. Damijan poudaril širši razvojni okvir pobude: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda.« Ob tem je poudaril, da program predvideva približno 19 milijard evrov novih investicij do leta 2035 ter opredeljuje razvojne prioritete in ukrepe za prihodnje desetletje.

Damijan je na nedavni novinarski konferenci, ki jo je ob začetku delovanja nove vlade pripravila GZS, poudaril: »Če ne bomo ukrepali, bo Slovenija izgubila konkurenčnost, investicije bodo odšle drugam, mladi pa bodo priložnosti iskali v tujini.« Po njegovih besedah je razvojni program namenjen gospodarski rasti in ustvarjanju pogojev za višje plače, kakovostnejša delovna mesta in stabilnejše financiranje javnih storitev.

88 ukrepov na devetih področjih

Program Made in Slovenia 2035, ki promovira ukrepe za učinkovitost države in razvoj znanja, združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov. V okviru teh področij predvideva 88 ukrepov in približno 19 milijard evrov razvojnih investicij do leta 2035.

Osrednja ideja je preprosta: razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. Gospodarstvo potrebuje kakovostne kadre, raziskovalne ustanove potrebujejo povezave s podjetji, država mora zagotavljati predvidljivo okolje za investicije, izobraževalni sistem pa kompetence, ki jih bodo zahtevale prihodnje tehnologije. Zato je program osredotočen tudi na raziskovalno infrastrukturo, digitalizacijo in dolgoročne razvojne politike.

Ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije

Farmacija in biotehnologija sta med najbolj perspektivnimi panogami za prihodnji razvoj Slovenije. FOTO: Pexels

Ena od pomembnih značilnosti programa je pogled na gospodarstvo kot na povezan sistem, saj posamezne panoge ne delujejo ločeno. Trajnostna mobilnost na primer povezuje avtomobilsko industrijo, elektroindustrijo, nove materiale, logistiko in digitalne tehnologije. Farmacija in biotehnologija potrebujeta močno raziskovalno okolje, dostop do vrhunskih kadrov, investicije in učinkovite postopke. Gradbeništvo se povezuje z lesnopredelovalno industrijo, naprednimi materiali in digitalnim projektiranjem.

FOTO: Lek

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija: »Farmacija in biotehnologija ustvarjata visoko dodano vrednost in krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.«

Poseben primer razvojnega potenciala sta farmacija in biotehnologija. Gre za področji, kjer se prepletajo znanost, raziskave, proizvodnja in visoka dodana vrednost. Po ocenah programa je to ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije, saj lahko ustvarja nova kakovostna delovna mesta ter privablja domače in tuje razvojne investicije. Da gre za področje z velikim razvojnim potencialom, poudarja tudi Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravila GZS ob nastopu vlade, je farmacijo in biotehnologijo izpostavil kot panogi, ki ustvarjata visoko dodano vrednost, kakovostna delovna mesta, vrhunske kompetence ter krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.

FOTO: Voranc Vogel

Aleša Mižigoj, direktorica Medexa: »Slovenska podjetja lahko uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno.« 

Pomembno vlogo imajo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetna inteligenca. Njihova vrednost ni omejena na eno panogo. Z digitalizacijo procesov lahko povečujejo produktivnost v industriji, logistiki, zdravstvu, energetiki in številnih drugih dejavnostih. Na pomen znanja in razvoja je na novinarski konferenci ob začetku dela nove vlade opozorila tudi Aleša Mižigoj, direktorica Medexa. Po njenem mnenju lahko slovenska podjetja uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno. Kot je poudarila, lahko Slovenija konkurira predvsem »z znanjem, kakovostjo, razvojem, inovacijami in izdelki z višjo dodano vrednostjo«. Ta usmeritev je tudi eno ključnih izhodišč programa Made in Slovenia 2035.

Zakaj je vse to pomembno za ljudi

Pojmi, kot so produktivnost, dodana vrednost ali konkurenčnost, imajo zelo konkretne posledice za življenje ljudi. Z višjo dodano vrednostjo je več možnosti za rast plač in kakovostnejša delovna mesta, več možnosti za strokovni razvoj mladih in več razlogov, da svoje kariere gradijo doma. Pomeni tudi več sredstev za javne storitve, od zdravstva in šolstva do dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.

Močno gospodarstvo lahko prispeva k razvoju regij, saj podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v lokalno okolje in velikokrat podpirajo lokalne športne, kulturne in skupnostne projekte. Hkrati omogoča večjo odpornost države v obdobjih gospodarskih ali geopolitičnih pretresov, zato je višja produktivnost pomemben pogoj, da Slovenija ohrani raven storitev in življenjskega standarda, ki ga prebivalci pričakujejo.

Razvoj se začne pri izvedbi

Sloveniji v razvojnih dokumentih praviloma ne manjka ambicij, velik izziv je njihovo uresničevanje, zato se program Made in Slovenia 2035 posveča vprašanju, kako razvojne cilje pretvoriti v konkretne korake – v stabilno in predvidljivo poslovno okolje, hitrejše postopke umeščanja investicij v prostor, podporo raziskavam in inovacijam, razvoj kadrov ter digitalizacijo države in gospodarstva. Prav tako pomeni razvojne politike, ki temeljijo na širšem družbenem soglasju.

Dolgoročni razvojni projekti zahtevajo čas, investicije in sodelovanje različnih deležnikov. Brez tega ostanejo tudi najboljše strategije zgolj na papirju.

Povezani ustvarjamo prihodnost

Razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. FOTO: Pexels

Noben razvojni preboj ne nastane po zaslugi enega samega akterja. Podjetja potrebujejo znanje in ljudi. Raziskovalne ustanove potrebujejo stik z gospodarstvom. Izobraževalni sistem mora slediti prihodnjim potrebam trga dela. Država pa mora ustvarjati razmere, v katerih se razvojne pobude lahko uresničijo.

Program Made in Slovenia 2035 se zato predstavlja kot širši okvir za razvojni dogovor. Njegovo osrednje sporočilo je, da prihodnosti Slovenije ne bodo oblikovali posamezni sektorji vsak zase, ampak skupno sodelovanje.

Če želi država do leta 2035 ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta, močnejše regije in vzdržne javne sisteme, bo morala razvoj razumeti kot skupni projekt. Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in ustvarjalne ljudi. Vprašanje je, kako bo znala povezati in uresničiti potencial vseh ljudi in podjetij.

FOTO: Leon Vidic 

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »K sodelovanju in povezovanju pozivamo vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor.« 

Sodelovanje različnih deležnikov je bilo osrednje sporočilo junijske novinarske konference GZS. Kot so poudarili sogovorniki, Slovenija potrebuje razvojni dogovor, ki bo presegal posamezne mandate in politične cikle ter omogočil dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države. To sporočilo najbolje povzame Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Prihodnosti ne ustvarja posamezna institucija, politika, ali samo gospodarstvo, sindikati. Ustvarjamo jo skupaj. Slovenija potrebuje skupen cilj, kako ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta in višje plače, vzdržne javne storitve in večjo blaginjo za vse ljudi. Zato danes pozivamo k sodelovanju in povezovanju vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor. Samo povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, saj skupaj zmoremo več.«

The post Do leta 2035 bi lahko bilo na voljo 19 milijard evrov investicij first appeared on Media GZS.

Predsednik ZIT Igor Zorko je pri tem izpostavil, da si “vsi v Sloveniji želimo razvojno usmerjeno in tehnološko napredno državo, ki bo vodilna v regiji po kakovosti digitalnih storitev in uporabi sodobnih tehnologij. Ključ do tega cilja je ambiciozna državna uprava, ki z inovativnimi digitalnimi rešitvami zagotavlja učinkovito podporo postopkom, zaposlenim, državljanom in gospodarstvu.” Digitalno preobrazbo javnega sektorja vidi kot “priložnost, da javna uprava postane bolj učinkovita, odprta in prijazna do uporabnikov. To pa zahteva tesno sodelovanje med tehnološko napredno industrijo in državo. Le s skupnim delovanjem lahko za omejena sredstva dosežemo več — z večjo kakovostjo, hitrejšim izvajanjem in boljšimi rezultati za vse. Ker v Sloveniji in Evropski uniji primanjkuje strokovnih kadrov, znanja in razvojnih virov, je povezovanje nujno. Nacionalno sodelovanje med javnim sektorjem, industrijo in raziskovalnim okoljem je ključ za učinkovitejšo in pametnejšo digitalno preobrazbo.”

Več informacij o posvetu: Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) in Ministrstvo za javno upravo (MJU) (novica), foto: MDP

The post Digitalna preobrazba javnega sektorja mora postati skupen projekt države in gospodarstva first appeared on Media GZS.

Računalništvo in informatika za vse, kot smo poimenovali dogodek, ni samo pobuda, ampak to vidimo kot našo pomembno nalogo, kako lahko skupaj naredimo bolj digitalno družbo, je v uvodnem govoru povedala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS in pri tem še posebej izpostavila, da je mladim treba omogočiti, da osvojijo temeljna računalniška znanja, da se jih izobražuje in navdihuje, saj so oni ključ do prihodnosti.

»Zgodnje učenje računalništva in njegova dostopnost za vse generacije je ključnega pomena za pripravo posameznikov na izzive in priložnosti sodobnega sveta. To znanje ni le uporabno, ampak nujno za uspešno in produktivno življenje v digitalni dobi, saj se uporaba širi v vse vidike našega življenja. Mladi, ki so že navdušeni nad računalništvom, so svetla točka in promotorji te pobude. Veliko k temu pripomorejo mentorji, ki z izkušnjami in znanjem usmerjajo in podpirajo mlade in imajo pri tem izjemno pomembno vlogo. Danes so na dogodku z nami mladi in njihovi mentorji, ki skupaj pomagajo oblikovati ta svet,« je nagovorila udeležence Vesna Nahtigal.

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, je poudaril, da današnji dogodek promovira tekmovanja, ki pomembno prispevajo k dvigu zanimanja učencev in dijakov za računalništvo in posledično za višje vpise na študijske programe računalništva in informatike v Sloveniji. »Temeljna znanja iz računalništva in informatike so ključna za praktično vse današnje poklice, še bolj pa v vseh novih poklicih, ki šele prihajajo. Še posebej pa bi želel izpostaviti digitalne poklice, ki so res raznoliki, zelo zanimivi in kreativni, s katerimi pravzaprav spreminjamo svet,« je povedal Šutanovac in dodal, da se bodo na združenju še naprej zavzemali za digitalno ambicijo Slovenije.

Poučevanje računalništva in informatike ima v Sloveniji več kot 50 letno tradicijo. Ta dogodek je izjemnega pomena, ker neguje in da pospešek tej dolgoletni tradiciji. Še več, usmeri pozornost širše javnosti na področje računalništva in informatike ter poudari njegov družbeni pomen. Kar je še posebej pomembno v času, ko poskušamo doseči družbeno soglasje o pomenu vključevanja obveznih računalniških vsebin v predmetnikih osnovne in srednje šole,  je povedal Ljupčo Todorovski, predsednik ACM Slovenija.

Zakaj nujno potrebujemo ljudi z znanjem računalništva je na dogodku izpostavil Igor Zorko, predsednik UO Združenja za informatiko in telekomunikacije. Prepričan je, da so lahko generacije prihodnosti, naši upi, le z znanjem računalništva konkurenčni v digitalnem okolju vsak v svojem poklicu. »Digitalni jezik je globalno univerzalni, je bolj razširjen od tradicionalnih jezikov, zato je digitalna pismenost nujna,« je povedal.

Kako bomo ostali mednarodno konkurenčni v družbi, kjer se izobraževalni sistem ne želi prilagajati spremenjenim globalnim razmeram? Slovenija se že danes sooča z opaznim zaostankom na področju digitalne preobrazbe, kar povzroča veliko zaskrbljenost glede konkurenčnosti našega gospodarstva, prihodnjih generacij in celotne družbe, pa je povedala Andreja Lampe, direktorica projekta SRIP GoDigital.

Da imajo pri izobraževanju računalniškega znanja zelo pomembno vlogo mentorji, je izpostavil Andrej Brodnik,  predsednik komisije za tekmovanja pri ACM Slovenija. Na vprašanje kaj je najtežja naloga mentorjev in kaj je pri tej vlogi najlepše pa je predlagal, da nikakor ne smemo govoriti o težkih nalogah, ampak predvsem o izzivih. »O prijetnih izzivih, katerih razrešitev je tisti veliki aha s strani učencev. Tisti aha, ki v zvedavih očeh vžge iskrico zanimanja, katera odpira vrata uspešnejše prihodnosti v njenem oziroma njegovem življenju 21. stoletju.«

Današnji dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 170 tekmovalcev in mentorjev, je potekal na zabaven in hkrati poučen način, za kar je tudi letos poskrbel Nik Škrlec, igralec, TV voditelj in ustvarjalec. Na dogodku se je predstavila ekipa RTV kviza Malih sivih celic, ki so že desetletja navdih in spodbuda za raziskovanje in pravo učenje.

“Oddaja Male sive celice je s to sezono pripravljala rubriko algoritmično mišljenje in vprašanja vezana na temo poznavanja računalništva in varnosti na spletu. Tovrstne dogodke, kot je bil današnji, se nam zdi zelo pomembno podpreti, saj s tem prihajamo v stik z mladimi veliki umi, slišimo njihovo razmišljanje in predvsem to, da tudi mi pokažemo, kako pomembna tema je računalništvo. In da je vedenje o delovanju računalnikov sila pomembno, predvsem pa, da to ni tabu in je le korak k opravnomočenju in lažjemu delovanju posameznikov na vseh nivojih družbe,« je povedala Maruša Prelesnik Zdešar, urednica ekipe Malih sivih celic.

Da je računalništvo tudi za najmlajše, so nam pokazali otroci iz vrtca Jelka, kjer velik pomen pri izobraževanju namenijo tudi razvoju digitalnih kompetenc. »Razvijanje računalniškega mišljenja in njegovo mesto v pedagoškem procesu v vrtcu je ključnega pomena za pripravo otrok na prihodnost, saj digitalne spretnosti in razumevanje algoritmičnega razmišljanja igrajo pomembno vlogo. Ključno je, da se te spretnosti uvajajo na otrokom ustrezen način, ki spodbuja radovednost, ustvarjalnost in veselje do učenja,« je povedala Petra Kočar, ravnateljica vrtca Jelka.

Slogan današnjega dogodka »Računalništvo za vse« lahko dobil svojo drugo polovico, in sicer »Vse za računalništvo«, je bila zaključna misel dogodka. To je namreč slogan cele vrste super junakov tekmovanj ACM. Kot vsi super junaki, imajo dvojno identiteto. V vsakdanjem življenju so programerji v podjetjih, raziskovalci na institutih, profesorice in asistentke na fakultetah. A zares zablestijo v svoji skriti identiteti, pri pripravi nalog, pojasnjevanju njihovih rešitev, razvoju platform za izvedbo računalniških tekmovanj ter motivaciji in pripravi tekmovalcev. Tako kot brez Batmana ne bi bilo Gothama, brez njih ne bi bilo tekmovanj ACM. Zato smo letos poleg nagrad najboljših slovenskih tekmovalcev računalništva in informatike in nagrad naj mentorji, podelili tudi nagrade dvema skupinama super junakov, ki jih suhoparno imenujemo programski svet.

Dogodek so podprli podjetja: A1, Advant, DIH Slovenija, Epilog, Huawei, Pasadena generator, Result, Seyfor, Telekom Slovenije, ZZI. Za sladke dobrote pa so poskrbeli Branjevka, Ljubljanske mlekarne in Žito.

Nagrade, ki so bile podeljene:

Nagrada NAJ MENTOR – Tekmovanja ACM Slovenija so dobili:

Klemen Bajec, Gimnazija Vič, Ljubljana
Jerneja Bokal, Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka
Danica Mati Djuraki, OŠ Naklo

 Nagrajenci Posebne nagrade za najboljšega tekmovalca Tekmovanja ACM Slovenija – Bober so:

Nikolina Grabež, Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro: 6. razred – prvo mesto
Anže Golčman, Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki: 7. razred – prvo mesto
Lovro Arh, Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja: 8. razred – prvo mesto
David Osojnik, Osnovna šola dr. Ivana Prijatelja Sodražica: 9. razred – prvo mesto
Matevž Kuhelj, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija: 1. letnik – prvo mesto
Tibor Hvala, Gimnazija Poljane: 2. letnik – prvo mesto
Aljaž Erman, Gimnazija Kranj: 3. letnik – prvo mesto
Janez Bartol, Zavod sv. Frančiška Saleškega Gimnazija Želimlje: 3. letnik – prvo mesto (ga ne bo na prireditvi)
Val Bajc, Zavod sv. Frančiška Saleškega Gimnazija Želimlje: 4. letnik – prvo mesto

Nagrajenci Posebne nagrade za najboljšega tekmovalca Tekmovanja ACM Slovenija – RTK so:

Miha Božič, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota: RTK, spletne aplikacije – 1. nagrada
Viacheslav Telelyukhin, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana: RTK, 1. skupina  – 1. nagrada
Gal Končar, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana: RTK, 2. skupina  – 1. nagrada
Jakob Žorž, Zavod za računalniško izobraževanje Ljubljana: RTK, 3. skupina  – 1. nagrada

Nagrajenci Posebne nagrade za najboljšega tekmovalca Tekmovanja ACM Slovenija – UPM so:

Ekipa Predzadnja rešitev, Univerza v Ljubljani;

Žiga Željko, Univerza v Ljubljani, prvak UPM
Marko Hostnik, Univerza v Ljubljani, prvak UPM
Urban Duh, Univerza v Ljubljani, prvak UPM

Posebna nagrada

Programski svet Mladi RTK za prvo izvedbo tekmovanja Mladi RTK
Programski svet ICPC CERC za uspešno organizacijo regionalnega srednje-evropskega tekmovanja

The post Računalništvo za vse first appeared on Media GZS.