Razprava na posvetu v organizaciji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je bila namenjena vplivu sistema trgovanja z emisijami (ETS) in ukrepov zelenega prehoda na cene energije, konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter prihodnost energetsko intenzivnih dejavnosti in Šaleške doline.

Državni svetnik Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in glavni izvršni direktor GZS: »S posvetom smo želeli zagotoviti možnost za odprto izmenjavo strokovnih stališč, znanstveno podkrepljenih ocen in predvidevanj ter praktičnih izkušenj gospodarstva v zvezi s trenutno ureditvijo sistema trgovanja z emisijami. Razogljičenje je v interesu Slovenije, vendar mora zeleni prehod potekati pod pogoji, ki domači industriji, ki je podvržena sistemu ETS, omogočajo konkurenčnost, razvoj in ohranjanje delovnih mest po eni strani ter skrb za okolje in zdrav življenjski prostor na drugi.«

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je treba podnebne ukrepe presojati celovito: »Naslov posveta nas postavlja pred vprašanje: kakšna je cena podnebne politike? Pri tej ceni moramo upoštevati tako stroške ukrepanja kot tudi posledice neukrepanja.« Posebej je opozoril na vpliv ETS na stroške proizvodnje, cene energije in naložbe ter poudaril, da mora Slovenija na evropski ravni jasno zastopati svoje interese. »Če od podjetij in prebivalstva zahtevamo, da nosijo stroške podnebnega prehoda, moramo enako odločno zahtevati preglednost zaslužkov, ki nastajajo v njegovem okviru.« Po njegovih besedah gospodarstvo potrebuje »dostopno in zanesljivo energijo ter možnost, da posodobijo proizvodnjo«, pri prihodnosti energetike pa mora veljati načelo: »Vsako odločitev o opuščanju posameznega vira mora spremljati jasen načrt zagotavljanja oskrbe.« To je še posebej pomembno za Termoelektrarno Šoštanj in preobrazbo Šaleške doline.

V delu posveta, namenjenem energetskim, gospodarskim in regionalnim posledicam ETS, so svoje poglede predstavili predsednik GZS Tibor Šimonka, državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, prof. dr. Rafael Mihalič, glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner ter direktor AquafilSLO Denis Jahić. Razprava je bila osredotočena na konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti, prihodnost Šaleške doline, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter izzive jeklarske in kemijske industrije.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je slovenska industrija zavezana preobrazbi in sprejema potrebne ukrepe za prilagoditev svojih poslovnih modelov. Razogljičenje mora temeljiti na inovacijah, novih tehnologijah, vlaganjih in rasti produktivnosti, ne pa na zmanjševanju ali zapiranju industrijske proizvodnje. Po njegovih besedah ni zgolj vprašanje ambicioznosti industrije, temveč tudi sposobnosti države, da pravočasno zagotovi pogoje za investicije ter sprejemljive tehnološke smeri podpre s finančnimi in drugimi instrumenti.

Stroški razogljičenja rastejo hitreje, kot lahko podjetja uvajajo spremembe in izvajajo investicije, pot sistema ETS do leta 2030 pa je za številna podjetja prestrma in preveč ambiciozna. Analiza GZS je pokazala, da se bodo ob prehodu v novo obdobje ETS stroški emisijskih kuponov povečali za 50 odstotkov, do leta 2030 pa pri anketiranih podjetjih, ob enakem obsegu emisij kot leta 2024, kar za 345 odstotkov.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri zelenem prehodu. Toda ta prehod mora biti izvedljiv, ekonomsko vzdržen in mednarodno konkurenčen. Naš skupni cilj mora biti podnebno nevtralna Evropa z močno industrijo. Ne podnebno nevtralna Evropa brez industrije.«

V vsebinskem sklopu, namenjenem znanstvenim podlagam za oblikovanje podnebne politike, so sodelovali Uroš Prosen, prof. dr. Nir J. Shaviv, prof. dr. Ross McKitrick, Erik Margan in klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Predstavili so različne poglede na meritve, modele, podnebno občutljivost, negotovosti in stanje podnebnih sprememb v Sloveniji.

Ob zaključku posveta, ki sta ga vodila državna svetnika Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pobudnik posveta, so bili predstavljeni tudi predlogi sklepov za nadaljnjo obravnavo. Med drugim je bilo predlagano, da ukrepi zelenega prehoda temeljijo na preverljivih empiričnih strokovnih podlagah ter da so javnosti jasno predstavljeni njihovi učinki, stroški, tveganja in negotovosti. Predlagano je bilo, da Vlada Republike Slovenije naroči neodvisno strokovno presojo sistema ETS in ključnih ukrepov zelenega prehoda, podpre dodatne ciljno usmerjene raziskave ter na ravni Evropske unije odpre vprašanje njihove strokovne utemeljenosti, učinkovitosti in sorazmernosti. Med predlogi je tudi, da Vlada v 90 dneh pripravi odziv in načrt nadaljnjih aktivnosti, s katerim se bo nato seznanila pristojna komisija Državnega sveta. 

Podrobnejše uradne zaključke posveta bosta naknadno obravnavala pristojna komisija in plenum Državnega sveta.

Vir: DS RS

The post V Državnem svetu o ceni podnebne politike, ETS in prihodnosti slovenske energetike first appeared on Media GZS.

Lani je Slovenija dosegla najnižjo rast gospodarstva po letu 2020, zaskrbljujoče pa je stanje v industrijski proizvodnji, ki se je lani zmanjšala za več kot 4 odstotke, v primerjavi s Hrvaško, kjer zrasla za 5,2 odstotka. Čeprav so napovedi za letošnje leto nekoliko bolj optimistične, Vesna Nahtigal opozarja, da so bile tudi napovedi rasti za lani nad 2 odstotkoma, ki pa so se nato skozi leto vse bolj zniževale. »Da zaostajamo za drugimi državami in celo sosednjo Hrvaško, je jasen signal, da nekaj ne delamo prav. Nepremišljene in nenapovedane dodatne obremenitve države močno otežujejo poslovanje podjetij. Vse te obremenitve v zadnjih dveh letih se kažejo v pomembnem padcu slovenske industrije, celo visoko tehnološko razvite.«

Ob tem Vesna Nahtigal izpostavlja nujnost predvidljivega in razvojno naravnanega poslovnega okolja za podjetja in zaposlene v Sloveniji: »Podjetja in z njimi zaposleni potrebujejo okolje, ki spodbuja rast in razvoj podjetij. Bolj kot so konkurenčna na trgu, lažje pridobivajo posle, s tem pa ustvarjajo dodano vrednost, nova delovna mesta ter lažje zagotavljajo tudi višje plače in nagrajujejo zaposlene. V Sloveniji moramo nujno spodbuditi produktivnost in dodano vrednost s tem pa gospodarsko rast. Samo tako bomo ohranili kakovostna delovna mesta, obenem pa vsi skupaj tudi lažje prispevali za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in pomoč socialno šibkejšim. Tako ustvarjamo dobrobit za vse ljudi«.

GZS ob tem poudarja, da je gospodarstvo predlagalo državi in politiki konkretne ukrepe za povečanje konkurenčnosti in stabilnosti slovenskega gospodarstva in podjetništva v 10-letnem razvojnem programu »Made in Slovenia 2035«. GZS pričakuje od prihodnje vlade pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije, pri čemer bi s predlaganimi 88 ukrepi lahko spodbudili izjemen investicijski potencial v višini dobrih 19 milijard evrov do leta 2035, kar bi povečalo rast BDP za skoraj 50 odstotkov. Ukrepi zajemajo davčno razbremenitev zaposlenih in podjetij, zmanjšanje birokracije in poenostavitev postopkov, boljše okolje za pridobivanje kadrov, konkurenčne cene energije, boljši dostop do virov financiranja razvoja, pospešitev internacionalizacije, spodbude za raziskave in inovacije, pospešitev digitalizacije ter podporo start-upom in inovativnim tehnologijam.

GZS glede navedb predstavnikov vlade o »največjih možnih dobičkih v gospodarstvu kadarkoli« poudarja, da so ti visoki zaradi dobičkov v energetiki, financ in farmacije, medtem ko v ostalem delu gospodarstva dobički padajo že od leta 2022; leta 2024 so bili realni dobički celo za 8 % nižji kot leta 2021. Dobički pa so ključni za razvoj podjetij in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, saj jih podjetja namenjajo za vlaganja v investicije, raziskave in razvoj, širitev na nove trge ter tudi nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarska rast nižja od EU, padec v industrijski proizvodnji

Slovenski BDP se je po prvi oceni statističnega urada lani realno povečal za 1,1 odstotka. Mednarodne institucije so Sloveniji v začetku lanskega leta najprej napovedale več kot 2-odstotno rast, nato pa jo skozi leto zniževale na 1 odstotek. Rast je bila tako nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka.

Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je slovenska rast v letu 2025 zaostala za povprečjem tako območja z evrom, ki je bilo pri 1,5 odstotka, kot celotne EU (1,6 odstotka). Tudi po podatkih Banke Slovenije je bila ta najnižja po letu 2020.

Prav tako se je lani zmanjšala zaposlenost v Sloveniji, in sicer za 0,4 odstotka oz. za 4900 oseb, največ v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,4 odstotka).

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 4,1 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in vse bolj rastočimi stroški dela. Nasprotno je industrijska proizvodnja lani v območju z evrom in v EU narasla za 1,5 odstotka. V sosednji Hrvaški pa je ob podobnih zunanjih pritiskih pa jeindustrijska proizvodnja lani porasla celo za 5,2 odstotka1. Pomemben pa je podatek, da je lani v Sloveniji upadla celo visokotehnološka proizvodnja, npr. proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, računalniki, elektronski in optični izdelki) za odstotek, proizvodnja srednje visoko tehnoloških proizvodov (kemični izdelki, električne naprave, motorna vozila, ipd.) za 4 odstotke, sledi padec za skoraj 2 odstotka v proizvodnji srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin).

Najbolj se je industrijska proizvodnja povečala na Poljskem (+6,9 odstotka) ter na Švedskem, najbolj pa zmanjšala na Slovaškem (-8,5 odstotka) ter v Luksemburgu in v Bolgariji.

1 https://dzs.gov.hr/vijesti/industrijska-proizvodnja-u-prosincu-2025-porasla-za-4-5-na-godisnjoj-razini/2453

The post Ob najnižji gospodarski rasti po 2020 in s pomembnim padcem v industriji, GZS poziva k predvidljivemu in razvojnemu poslovnem okolju za podjetja first appeared on Media GZS.

Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaž Han in direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Minister Han je poudaril, da nam »vlaganja v strateške tehnologije, kot so digitalne tehnologije, globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, ter biotehnologije, ne ponujajo zgolj poti za preobrazbo obstoječih podjetij, temveč tudi temelje za nastanek novih, inovativnih poslovnih modelov, podjetij in prebojnih tehnoloških rešitev, ki bodo krojili prihodnost naše države in tudi Evrope.« »Naša država že ima odlične raziskovalce in podjetja, ki ustvarjajo inovacije na teh področjih. Naš cilj pa je, da jim s pomočjo STEP omogočimo še bolj spodbudno okolje za razvoj in komercializacijo njihovih idej, za kar bo do leta 2027 predvidoma namenjenih 80 milijonov evrov«, je zaključil.

Predelovalne dejavnosti v Sloveniji se v zadnjih dveh letih soočajo z zmanjšanjem naročil in posledično šibko rastjo dodane vrednosti, kar je posledica izgube konkurenčne prednosti evropske industrije na tujih in delno tudi na domačem trgu. Platformo strateških tehnologij za Evropo STEP generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal vidi kot priložnost za povečanje dodane vrednosti s ciljem dviga delež visokotehnoloških izdelkov na 20 odstotkov v petih letih. Slovenska podjetja po njenih besedah že danes veliko vlagajo v raziskave in razvoj in verjame, da bo ta znesek še naraščal. Zato kot pozitivno ocenjuje ohranitev olajšave za raziskave in razvoj, ki podjetja spodbuja, da res vlagajo več sredstev v ta namen. Glede na to, da bo iz naslova STEP realno imelo dostop največ okoli 500 slovenskih podjetij, je podala štiri priporočila, ki jih naj ministrstvo upošteva pri pripravi razpisov, in sicer: »oblikovanje razpisov z minimalnimi omejitvami, ki bi lahko podjetja ovirale pri dostopu do financiranja; spodbujanje slovenskih podjetij kot vodilnih partnerjev v evropskih projektih, razpis tudi ločenih razpisov izključno za slovenska podjetja ter kombinacijo različnih shem državnih pomoči, kar bi omogočalo bistveno večje investicije.«

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da prihodnja svetovna gospodarska rast ne bo veliko drugačna kot je bila v zadnjem desetletju, nekje pri 3 odstotkih. Azija ostaja glavni generator svetovne rasti. V Evropi je situacija predvsem zaradi visoke krepitve storitev v celoti stabilna, proizvodnja pa se krči. Zaradi nižjih stroškov proizvodnje kot v bolj razvitih državah so razmere in pričakovanja za Slovenijo nekoliko boljša. Je pa naša država izgubila eno od pomembnih konkurenčnih prednosti – stroškovni faktor industrije materialov. Cene električne energije za poslovne odjemalcev v Sloveniji so namreč zdaj enake povprečju EU, medtem ko so bile v preteklosti v poprečju za petino nižje. Slovenska industrija se sooča tudi s pomanjkanjem novih naročil in strukturnimi spremembami v avtomobilski industriji. Te razmere sicer v letu 2024 niso vodile do upada industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, saj je ta narasla za dober odstotek. Razpise na osnovi uredbe STEP vidi Ivanc kot priložnost za hitrejši dvig dodane vrednosti v predelovalnih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Med glavnimi tveganji za slovensko gospodarstvo je izpostavil geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter višje cene surovin.

Na panelu z naslovom Kriza mora biti priložnost so svoja stališča podali dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Peter Wostner (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), dr. Polona Domadenik (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Roswitha Golčer Hrastnik (direktorica Biosistemike) ter Bojan Ivanc (glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije).

Dr. Wostner je izpostavil, da moramo že danes razmišljati o tem, kaj bo prinesla prihodnost čez pet let. Platformo STEP vidi kot korak v pravo smer za Evropo. Če želimo uspešno sodelovati pri strateških tehnologijah na ravni EU, moramo vedeti, katere tehnologije so naša konkurenčna prednost. Uspeh ne bo sektorski, ampak bo odvisen od vlaganj v razvoj in interdisciplinarnega povezovanja. Kitajska je že pred desetimi leti začela vlagati velike vsote v razvoj, danes pa vlaga še več. Ima eno izmed najbolj avtomatiziranih proizvodenj na svetu. Če želimo biti konkurenčni, moramo tudi mi več vlagati v razvoj. Bolj se moramo osredotočiti na prebojne produkte in tehnologije. Opozoril je tudi na zamujanje z razpisi in negotovost, povezano s financiranjem. Že včeraj bi morali objaviti razpis za prebojne tehnologije za naslednjih pet let, da bi podjetja vedela, kdaj lahko računajo na sredstva, je bil jasen.

Dr. Domadenik je poudarila, da moramo izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje v širšem ekosistemu. Slovenska podjetja imajo veliko znanja in potenciala, da postanejo partnerji ali celo vodilni partnerji v evropskih projektih. Nišne priložnosti vidi na vseh treh področjih platforme STEP. Po njenem prepričanju imamo podjetja, ki razpolagajo z inovativnimi proizvodi ali storitvami ali pa njihove rešitve znižujejo strateško odvisnost, kar je eden od pogojev sodelovanja v razpisih STEP. Pomembno se ji zdi, da se država osredotoči na ključna področja, kjer bo vlagala v razvoj oz. da bo podprla sektorje, podjetja, ki razvijajo strateške tehnologije in imajo potencial.

Dr. Golčer Hrastnik je izpostavila pomen inovativnosti in povezovanja znanja na evropski ravni. Manjša podjetja imajo težave pri pridobivanju velikih investicij, vendar povezovanje s specialisti iz drugih držav omogoča napredek na področju prebojnih inovacij.

V kontekstu Evrope je Slovenija še vedno relativno ugodna država za proizvodnjo, vendar predvsem za tisto z višjo dodano vrednostjo, meni Bojan Ivanc, ki dodaja, da evropska gospodarstva z različnimi ukrepi poskušajo zaščititi svojo industrijo pred konkurenco, ki jo predstavljajo kitajski proizvajalci na evropskem in tretjih trgih. Platforma STEP bo lahko merljivo pozitivno vplivala na gospodarsko rast, če bo na voljo vsaj 200-300 mio evrov nepovratnih stroškov iz tega naslova.

Dr. Redek je opozorila na problem visokih stroškov energije, ki predstavljajo veliko breme za slovensko industrijo, saj je ta delež v 2022 in 2023 v strukturi prihodkov pomembno porasel. Podjetja veliko vlagajo v zelene tehnologije, da bi zmanjšala stroške energije. To je pomembno tudi z vidika investicijske dejavnosti. Podjetja potrebujejo znanje, kar je ključno gonilo rasti produktivnosti. Model sledenja najboljšim ni najbolj učinkovit. Podjetja, ki zaostajajo v razvoju, bodo morala spremeniti svoj poslovni model. Znanje kot človeški kapital je ključno. Platformo STEP vidi kot dobro priložnost. Pomembno je, da se osredotočimo na strateške prioritete države in podjetij ter vlagamo v razvoj. Kot izziv je izpostavila preveliko regulacijo v Evropi. Podjetja si ne želijo dodatne negotovosti. Potrebujejo predvidljivo okolje. Reforme, ki se pripravljajo, morajo imeti jasno časovnico. Država more imeti vzvode, da podjetjem v času krize pomaga.

O Platformi strateških tehnologij za Evropo

Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) je namenjena podpori evropskim industrijam za pospeševanje vlaganj v strateške tehnologije v Evropi z ustvarjanjem in usmerjanjem spodbud preko 11 programov EU na tri ključna ciljna naložbena področja:

• čiste, brezogljične in z viri učinkovite tehnologije (»cleantech«),
• digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije (»digital tech« in »deeptech«),
• biotehnologije (»biotech«).

Digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije pomenijo inovacije, ki temeljijo na znanosti in inženirstvu ter omogočajo preboje na področjih, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo, robotika in napredni materiali. Čiste in z viri gospodarne tehnologije, (tj. uporaba obnovljivih virov energije, napredni sistemi za shranjevanje energije, krožno gospodarstvo) so nujno potrebne za zeleno preobrazbo naše družbe, biotehnologije pa odpirajo vrata do revolucionarnih sprememb v medicini, kmetijstvu in industriji. Od razvoja personalizirane medicine, ki omogoča ciljno zdravljenje bolezni, do biotehnoloških rešitev za povečanje kmetijske produktivnosti in bioloških alternativ za industrijske procese.

»Cilji platforme STEP so pomembni za slovenske nacionalne gospodarske ambicije, še posebej načrtovano pozicioniranje Slovenije kot novega evropskega središča za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij«, je povedal državni sekretar Matevž Frangež.

Slovenija je na vrsti področij že sedaj pomemben proizvajalec in razvijalec tehnologij, ki so deležne pozornosti platforme STEP, zato imamo dobro priložnost, da z okrepljenim projektnim pristopom postanemo eni izmed boljših pri implementaciji ciljev platforme STEP. Imenovan je bil tudi pristojni nacionalni organ, ki deluje kot glavna kontaktna točka za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.

S 1. decembrom 2024 je naloge glavne kontaktne točke prevzel Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS), kjer je organizirana posebna projektna enota »STEP Slovenija«. »STEP Slovenija postaja osrednje informacijsko stičišče za vse relevantne deležnike STEP platforme in bo v prihodnjih letih nudila podporo za aktivnosti in spodbude na tehnoloških področjih STEP«, je v predstavitvi povedala direktorica SPS mag. Maja Tomanič Vidovič. Osredotočeni bomo k prepoznavanju primernih projektov ter spodbujanju podjetji k prijavi na nacionalne in evropske razpise. Vzpostavljena je že spletna stran www.stepslovenija.si, na kateri je dostopen tudi vprašalnik za preverjanje interesa oziroma pridobivanja informacij o potencialnih prijaviteljih in skladnosti njihovega projekta s pogoji STEP. »Evropa išče razvojne zmagovalce v gospodarstvu, ki jih zaradi trenutnih globalnih razmer nujno potrebuje. Veseli nas, da bo Slovenski podjetniški sklad kot nacionalna kontaktna točka STEP platforme sodeloval pri pomembni nalogi,« je še dodala mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica SPS.

Sredstva za STEP

»Slovenija v okviru STEP želi podpreti ambiciozne projekte, zato si Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter drugimi resorji prizadeva za umestitev STEP ukrepov v okvir Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Na MGTŠ načrtujemo, da bomo lahko v Programu za STEP ukrepe namenili 80 milijonov EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«, je predstavila v. d. direktorice Direktorata za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Alenka Marovt. Poleg tega bodo za STEP projekte namenjena tudi sredstva v okviru 5 centraliziranih evropskih programov: Obzorje Evropa, Inovacijski sklad, Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in progam EU4Health. Projekti, ki bodo na STEP ukrepih v okviru teh centraliziranih programih dosegli pozitivno oceno, bodo označeni s t. i. pečatom suverenosti.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport spodbuja podjetja k prijavi tudi na centralizirane evropske programe. Da bi spodbudili prijave malih in srednje velikih podjetij na program Obzorje Evropa, načrtuje ministrstvo preko SPS v naslednjih mesecih objavo vavčerjev – spodbud male vrednosti prav na tem področju. S sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport načrtuje tri vrste ukrepov:

• javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in proizvodnje strateških tehnologij in njihovih vrednostnih verig,
• spodbude za podjetja, vključena v pomembne projekt skupnega evropskega interesa,
• spodbude za projekte, ki so na centraliziranih programih prejeli pečat suverenosti.

Generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Salecl je izpostavil tudi možnost vstopanja ambicioznih podjetij v pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI), saj je to zanje pomembno ne le zaradi izvedenega sofinanciranega projekta pač pa tudi zaradi možnosti povezav z drugimi pomembnimi evropskimi deležniki na posameznem področju in s tem vstopanjem v evropske verige vrednosti. V zvezi z načrtovanim javnim razpisom je povedal, da bodo sredstva namenjena tako za raziskovalno razvojne projekte kot tudi projekte vzpostavitve proizvodnje na področju strateških tehnologij. Pri dodeljevanju sredstev bo pomembna umeščenost projekta v določeno kohezijsko regijo, pri čemer bo več sredstev namenjenih za Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.

Dogodek je potekal v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega podjetniškega sklada.

The post Priložnosti za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij v ospredju Slovenskega industrijskega foruma first appeared on Media GZS.

The post Glavni ekonomist GZS za Delo: Pričakovani ugodni učinki boljših podatkov o nemški industrijski proizvodnji tudi za Slovenijo first appeared on Media GZS.

Spregovorila je tudi o Antwerpenski deklaraciji za evropski industrijski dogovor, ki jo je sprva podpisalo 70 večjih podjetij, podpora pa se naglo širi in množi. Podjetja od Evropske komisije zahtevajo, da zmanjša stroške energije in regulativno breme zelenih predpisov. S tem bi stari celini pomagali ohraniti konkurenčnost ob pospešenem energetskem prehodu. Kajti ta predstavlja pomemben segment zelenega prehoda, kar še posebej velja za Slovenijo.

“Naša odgovornost do okolja, družbe in prihodnjih generacij zahteva, da vse sile upremo v trajnostni razvoj in zmanjšanje vpliva sodobnega načina življenja na podnebne spremembe. Slovenija pri tem sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor. Način, kako bomo dosegli ta cilja, pa je naša odločitev,” je še dodala.

The post Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na FOMI 2024: Ali bomo vodilni v svetu z zelenimi in digitalnimi tehnologijami ali pa nas ne bo. first appeared on Media GZS.

The post GZS: Črn december za slovensko industrijo first appeared on Media GZS.

The post ZA konkurenčno evropsko industrijo – pristopite k peticiji first appeared on Media GZS.