Odbor za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije je na današnji novinarski konferenci opozoril na resne sistemske posledice, ki jih prinaša netransparentno in časovno nerealistično uvajanje novih učnih načrtov, še zlasti pa na načrtovane spremembe učbeniške politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Po mnenju stroke in predsednic evropskega in svetovnega združenja izobraževalnih založnikov, ki sta slovensko dogajanje primerjali z mednarodno prakso, takšna politika ogroža kakovost pouka, strokovno avtonomijo učiteljev, razvoj učnih gradiv in dolgoročno konkurenčnost države.

Kot je poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je razprava o učnih načrtih in učnih gradivih pomembno razvojno vprašanje države: »Kakovost izobraževanja neposredno določa znanje, ustvarjalnost in inovativnost prihodnjih generacij. Če želimo razmišljati dolgoročno, moramo reforme izvajati premišljeno, pregledno in z realnimi časovnicami. Trenutni pristop žal kaže ravno nasprotno.«

Posebej problematično je dejstvo, da po podatkih Zavoda RS za šolstvo zgolj približno 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom, ki morajo zaživeti v učilnicah že septembra letos. To pomeni, da bo šolski sistem vstopil v naslednje šolsko leto izrazito nepripravljen – brez ustreznih učnih gradiv. Namesto da bi država s pravočasno objavo ključnih dokumentov, vsebinsko usklajenih s stroko, učitelji in drugimi deležniki, omogočila širok in pravočasen dostop do novih kakovostnih, strokovno recenziranih gradiv, ga z Zakonom o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) in pripadajočimi smernicami za potrjevanje učnih gradiv želi dodatno omejiti.

Osnutek ključnega dokumenta, smernic za potrjevanje učnih gradiv, ki že sam po sebi predstavlja poseg v strokovno presojo učiteljev, ne glede na konkretno vsebino, do danes sploh še ni bil predmet širše strokovne oz. javne razprave in je že razburil učiteljske vrste, pedagoško stroko in ustvarjalce učnih gradiv. Dokument bo odločilno vplival na to, katera gradiva bodo sploh dovoljena pri pouku. Takšen pristop bo imel po izkušnjah iz tujine dolgoročne negativne posledice.

Evropska praksa: definicija ciljev – da, definicija orodij – ne

Slovensko razpravo je v širši evropski kontekst umestila Helga Holtkamp, izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG). Opozorila je, da v državah z najboljšimi rezultati v mednarodnih primerjavah znanja ministrstva določajo cilje izobraževanja, ne pa tudi konkretnih pedagoških poti in orodij, med katere sodijo učbeniki, delovni zvezki ali delovni učbeniki. Poudarila je, da omejevanje nabora učnih gradiv in učiteljeve izbire ne izboljšuje kakovosti, ampak povečuje breme učiteljev, pelje v povečanje neenakosti med šolami in slabi podporo učencev s posebnimi potrebami.

Holtkampova je posebej poudarila, da so delovni zvezki in delovni učbeniki v večini evropskih držav razumljeni kot legitimno in strokovno podprto učno orodje, ki ga praviloma financira država, ne starši. Opozorila je, da administrativno omejevanje nabora gradiv ignorira empirične dokaze iz uspešnih sistemov. Poudarila je, da diskusija v Evropi ne gre v smeri zmanjševanja rabe delovnih zvezkov, ampak v smeri zagotavljanja pravičnega dostopa do njih. Po njenih besedah mora biti učiteljem in šolam omogočeno, da se odločijo, kaj je najboljše za njihove učence, da bodo lahko pristop prilagajali različnim slogom poučevanja in učenja ter specifiki posameznega razreda.

Globalna perspektiva: vprašanje pedagoške svobode

Z globalnega vidika je razmere osvetlila Gvantsa Jobava, predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA). Opozorila je, da trenutek, ko država določa, katere vrste učnih gradiv so dovoljene in katere ne, presega okvir izobraževalnih politik, poznanih iz primerljivih držav. S tem namreč država posega v pedagoško svobodo učiteljev.

Problematičen je v njeni oceni tudi odnos slovenskega šolskega ministrstva do ustvarjalcev učnih gradiv oz. izobraževalnih založb, za katere pravi, da so eni najdragocenejših partnerjev šolskih ministrstev, ki skupaj z ministrstvom in učitelji zagotavljajo učinkovito izvajanje učnega načrta ter učiteljem nudijo najboljšo izbiro gradiv za raznolike potrebe njihovih učencev.

Poziv vladi

V Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS poudarjajo, da reformi učnih načrtov in potrjevanju učnih gradiv ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da ob kakšnih koli restriktivnih ukrepih na področju učnih gradiv reforma ne more uspeti. Vlado pozivajo, naj zaustavi sprejem ukrepov, dokler ne bo učbeniška politika zares premišljena, usklajena s stroko in učitelji ter z uveljavljeno evropsko in mednarodno prakso.

Negativne posledice načrtovane učbeniške politike v luči mednarodne prakse: Prevedeni avtorizirani citati tujih gostij

»Kakovostna učna gradiva so ključni del infrastrukture. Pričakovati, da bodo učitelji to infrastrukturo nadomeščali vsak zase, povečuje neenakosti, namesto da bi izboljševalo izobraževanje.«

»Če mora vsak učitelj izumljati lastna gradiva, postane reforma razdrobljena. Učenci si zaslužijo doslednost, ne pa mozaika, ki je odvisen od individualnih zmožnosti.«

»Zmanjševanje finančnega bremena za starše je sicer pomembno, vendar ne bi smelo biti razlog za omejevanje uporabe učnih gradiv. Po vsej Evropi so glavno politično orodje za zmanjševanje tega bremena državni mehanizmi financiranja.«

Helga Holtkamp,
izvršna direktorica Evropskega združenja izobraževalnih založnikov (EEPG)
E-pošta: helga.holtkamp@eepg.org, mobilni telefon: +49 171 275 63 23

Predstavitev v slovenščini in angleščini

Govor v slovenščini

»Trenutni predlogi slovenske vlade bodo zmanjšali nabor strokovno pripravljenih izobraževalnih virov, ki so na voljo v tej državi. Omejevanje izbire, ki je na voljo učiteljem, bo škodilo učiteljem, učencem in izobraževalnim rezultatom v Sloveniji.«

»Izobraževalni založniki so eden najdragocenejših virov vsake države. Skupaj s pristojnim ministrstvom in učitelji lahko zagotovijo, da se učni načrti učinkovito uresničujejo ter da imajo učitelji na voljo najboljši možni izbor virov za potrebe svojih učencev. Izobraževalni založniki zagotavljajo vrednost za javna sredstva na dva načina: prvič, s tem da razvijajo gradiva v skladu z dokazno utemeljenimi dobrimi praksami, in drugič, s tem da učiteljem prihranijo čas ter jim omogočijo, da se osredotočijo na druge vidike svojega dela. Po izkušnjah IPA so najboljši učni rezultati doseženi prav takrat, ko ti trije akterji sodelujejo na takšen način, in razumem, da je bilo tako v Sloveniji vse do sedaj.«

»Vse deležnike v Sloveniji spodbujam, naj se združijo v kritični razpravi o predlogih ter poiščejo rešitev, ki bo izkoristila izjemne razpoložljive vire, torej predane založnike in učitelje, za doseganje najboljših možnih rezultatov za učence.«

Gvantsa Jobava,
predsednica Mednarodnega združenja založnikov (International Publishers Association)
E-pošta: gvantsa.jobava@internationalpublishers.org

The post Načrtovana učbeniška politika: odmik od stroke, mednarodne prakse in dolgoročnih razvojnih interesov Slovenije first appeared on Media GZS.

Zbrane je nagovorila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič, ki je poudarila, da »kakovostno izobraževanje ni zgolj pravica posameznika, ampak strateška naložba celotne države«. Dodala je še, da sta »funkcionalna in bralna pismenost tesno povezani z gospodarsko rastjo in sposobnostjo naše družbe, da oblikuje trajnostne, vključujoče razvojne modele. Zato učna gradiva niso le pedagoško vprašanje, ampak strateško orodje za odpornost naše družbe na morebitne krize in izzive ter konkurenčnost Slovenije« in pozvala k sodelovanju vseh deležnikov – šolstva, znanosti, politike in gospodarstva.

Jaka Gerčar, organizator iz GZS – Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, je pojasnil, da je eden izmed ključnih razlogov za organizacijo posveta zaskrbljujoče stanje bralne pismenosti in zatrdil, da »v kolikor hočemo robustno družbo prihodnosti, Slovenijo, ki bo razumela, da so kritično razmišljujoči ljudje njena največja prednost za konkurenčnem mednarodnem gospodarstvu, moramo začeti svoje premisleke tu, v šoli in pri njenih najosnovnejših orodjih«. Orisal je tudi hiter razvoj učnih gradiv od linearnih knjig 19. stoletja do hibridne rabe tiskanih in inovativnih digitalnih sredstev danes ter poudaril, da se moramo ogibati poenostavitvam glede delovnih zvezkov in digitalnih gradiv.

Državna vlaganja v učna gradiva

Pri tem je Gerčar izpostavil , da »države, ki za učna gradiva namenijo več, običajno tudi dosegajo boljše rezultate pri bralni pismenosti.« 

Delež učbenikov v skladu glede na leta v uporabi

Gerčar je tudi poudaril, da trenutna državna vlaganja ne zadostujejo, da bi se učbeniki obnavljali v predvidenem roku treh ali štirih let: »Medtem ko je bilo v šolskem letu 2015/2016 zgolj 13 % učbenikov starejših od sedem let, je v letošnjem letu takšnih več kot polovica, zgolj četrtina pa je starih 1-3 leta.« 

Vrednost slovenskega trga učnih gradiv

Gerčar je prikazal številke slovenskega trga učbenikov, ki je vreden približno 21,8 milijona evrov, pri čemer je poudaril, da za učna gradiva v OŠ in SŠ le okoli 23 % financira država, preostanek pa starši.

Kakšna učna gradiva?

Izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Damijan Štefanc je v svojem govoru ponudil odgovor na vprašanja, kakšna učna gradiva bi si s strokovnega vidika morali želeti ob novi prenovi učnih načrtov in dejal: »Obsežna in celovita prenova učnih načrtov bi terjala tudi prenovo učnih gradiv.« Dodal je, da »v  Sloveniji še vedno prevladuje model izposoje učbenikov iz učbeniških skladov. Vsaj za osnovnošolsko izobraževanje, ki je po ustavi financirano iz javnih sredstev, bi bilo smiselno uveljaviti model zagotavljanja učbeniških kompletov, ki bi jih učenci prejeli v trajno last.«

Dr. Gregor Torkar s Pedagoške fakultete v Ljubljani je ob tem predstavil raziskavo Za kakovost slovenskih učbenikov (KaUč) in poudaril, da so slovenska učna gradiva načeloma zelo kakovostna. Poudaril je, da so v okviru projekta razvili tudi prvo aplikacijo za oceno težavnosti besedil v slovenskem jeziku, ki je brezplačno dostopna in namenjena učiteljem, urednikom, novinarjem in drugim uporabnikom, ki se pri svojem delu srečujejo z oblikovanjem besedil za različne ciljne skupine.

Mag. Marjeta Doupona je poudarila, da so učbeniki za večino učencev prva strokovna besedila, ki zagotavljajo strukturiran pristop k učenju. Njihova skrbno oblikovana zasnova omogoča sistematično pridobivanje znanja, ponavljanje za dolgotrajno zapomnitev ter spodbujanje kritičnega razmišljanja namesto pasivnega sprejemanja informacij.

Na dogodku sta spregovorila dva gosta iz tujine, in sicer Brian Gilsenan, dolgoletni direktor CJ Fallon, ene izmed največjih irskih izobraževalnih založb, ter Kai Koort, projektna vodja iz estonskega vladnega združenja Education Estonia.

Brian Gilsenan je ponudil uvide v irsko izobraževalno založništvo, pri čemer je izpostavil, da pomembno vlogo v irskem šolskem sistemu igrajo delovni zvezki, ki učiteljem omogočajo boljšo organizacijo pouka, pri tem pa negujejo nove kompetence, motorične spretnosti in zlasti zmožnost opravljanja testiranj.

Kai Koort je naslovila »estonski model«, ki združuje visoko raven digitalizacije v družbi in šolstvu ter najboljše rezultate v bralni, naravoslovni in matematični pismenosti. Kot ključno pri doseganju teh rezultatov je poudarila, da digitalna učna gradiva omogočajo učenje v skladu z njihovimi zmožnostmi, delajo proces učenja bolj interaktiven, zagotavljajo takojšnje povratne informacije in prispevajo k lažji šolski torbi. 

Na okrogli mizi so moderator dr. Miha Kovač ter gostje Barbara Kampjut, Lara Romih, dr. Janez Krek in dr. Kristijan Musek Lešnik obravnavali pomen učnih gradiv in vlogo učiteljev pri izbiri ter uporabi učbenikov in delovnih zvezkov. Izpostavili so vprašanje strokovne avtonomije učiteljev in njihove odgovornosti pri presoji kakovosti učnih gradiv. Razprava je poudarila tudi vpliv digitalizacije na učenje in izobraževanje, zlasti v kontekstu bralne in digitalne pismenosti.

Poseben poudarek je bil namenjen vplivu pametnih telefonov na učni proces, kjer so sogovorniki opozorili na zmanjšano sposobnost koncentracije učencev ter širše družbene posledice uporabe digitalnih naprav. Predstavljene so bile različne prakse in možne sistemske rešitve, vključno z omejevanjem uporabe telefonov v šolah in spodbujanjem bralne kulture.

Več informacij: Jaka Gerčar, GZS-Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev,
GSM: 040 789 611,
e-pošta: jaka.gercar@gzs.si

The post Pomembnost učnih gradiv pri gradnji boljše prihodnosti first appeared on Media GZS.

Dogodek je organiziralo Študentsko društvo SILE v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Gospodarsko zbornico Slovenije – Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala.

Kot je izpostavil Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in IGM na GZS, “želimo z dogodkom predvsem odgovoriti na številna pereča vprašanja, ki danes tarejo tako gradbeno gospodarstvo kot tudi celotno slovensko ekonomijo: kakšen kader si želi gospodarstvo glede na svoje potrebe, kako je z zagotavljanjem tehničnega in inženirskega kadra, kaj pričakujejo izobraževalne in raziskovalne ustanove od gospodarskih družb in kakšna so pričakovanja v obratni smeri, kakšna je konkurenčnost slovenskega gradbeništva z gradbeništvom Evropske unije.” Dodal je, da je “povezovanje študentov s podjetji ključnega pomena za razvoj stroke in konkurenčnost na trgu dela. Ta dogodek omogoča mladim, da dobijo vpogled v realno industrijsko okolje ter navežejo stike, ki jim bodo koristili v karieri.”

Na karierno – zaposlitveni konferenci so se predstavila številna priznana podjetja gradbenega gospodarstva, številni tudi člani Gospodarske zbornice Slovenije, kot so Gradnik, TopDom Obnova, Trimo Group, Tosidos, Corwin, Makro 5, Strabag, Kolektor, CGP Novo mesto, Elea Ic, CGS LABS in ZAG – Zavod za gradbeništvo.

Karierno–zaposlitvena konferenca potrjuje pomen sodelovanja med akademskim okoljem in gospodarstvom ter odpira nove priložnosti tako za študente kot za podjetja, ki iščejo mlade talente. Kažejo se pozitivni rezultati vseh aktivnosti, ki so bila v zadnjih nekaj letih vložena v popularizacijo gradbenih poklicev, od poklicnih do inženirskih. Tako se je vpis v zadnjih treh letih povečal na vseh segmentih izobraževanja v gradbeništvu, od srednjih preko višjih strokovnih do univerzitetnih programov.

The post Celodnevna Karierno-zaposlitvena konferenca gradbeništva na GZS first appeared on Media GZS.