Izpod peresa - Media GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Ob stagnaciji zaposlenosti visoka rast plač

tajdap — Mon, 24 Aug 2026 06:38:32 +0000

V juniju je bilo v Sloveniji 941,8 tisoč delovno aktivnih oseb. Njihovo število ostaja stabilno z opaznimi razlikami med dejavnostmi: padci so prizadeli predelovalne dejavnosti z izjemo farmacije, živil in proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov, poraslo pa je število delovno aktivnih v zdravstvu, šolstvu in javni upravi. Junijska povprečna bruto plača (izplačana julija) je bila medletno višja za 8,3 % (neto realno za 3,4 %), predvsem zaradi dviga minimalne plače in uskladitve plač v javnem sektorju kot tudi učinka koledarja, saj je bil v letošnjem juniju en delovni dan več v primerjavi z lanskim. Zaupanje potrošnikov se je avgusta sicer nekoliko poslabšalo, a ostaja na 3-mesečni ravni na najvišji točki po letu 2021, k čemur prispevata visoka zaposlenost in realna rast dohodkov. Vir: Statistični urad RS

Več preberite na spletni strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Ob stagnaciji zaposlenosti visoka rast plač first appeared on Media GZS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Visoka gospodarska rast v 2. četrtletju

tajdap — Mon, 17 Aug 2026 11:20:40 +0000

Realni BDP je v drugem četrtletju 2026 v Sloveniji po podatkih, prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel, in sicer za 1,8 %. Prav tako je bila navzgor revidirana rast v 1. četrtletju (+1,1 %; prva ocena: +0,4 %), zlasti zaradi manjše ocene primanjkljaja pri saldu menjave s tujino in višje ocene rasti državne potrošnje. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil BDP višji za 5 %. To predstavlja najvišjo rast v zadnjih štirih letih. Prav tako je bila navzgor revidirana tudi letna rast v 1. četrtletju (+3,2 %; prva ocena: +3 %), kar je prispevalo k 4,1-odstotni povprečni rasti BDP na ravni 1. polletja. Rast slovenskega BDP je v 1. polovici leta na letni ravni precej presegala rast na ravni povprečja držav EU-27 (1-odstotna rast), pri čemur je bila ta najvišja med 14 državami z razpoložljivimi podatki. Aktualna srednja ocena slovenske gospodarske rasti za leto 2026 je pri 2 % in bo zaradi visoke rasti v 1. polletju zagotovo kmalu revidirana na okoli 2,8 do 3 %.

Vir: Statistični urad RS

Preberite več na spletni strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Visoka gospodarska rast v 2. četrtletju first appeared on Media GZS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Apetit za potovanja v tujino ostaja izrazit

tajdap — Mon, 27 Jul 2026 07:51:52 +0000

Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih petih mesecih 2026 v presežku (770 mio EUR), vendar je bil na medletni ravni skoraj pol nižji (za 600 mio EUR). To je posledica pojava primanjkljaja pri blagovni menjavi (-450 mio EUR), ki se je povečal zlasti po marčevskem porastu cen surove nafte ter posledično dražjem uvozu naftnih derivatov. Rast uvoza blaga (+8,4 %) je prehitevala rast izvoza blaga (+5 %).

Presežek v storitveni menjavi je ostal medletno podoben (1,4 mrd EUR). Na uvozni strani storitev se je okrepilo zanimanje Slovencev za potovanja v tujino (za desetino večja potrošnja), kar je pretežno odraz dviga življenjskega standarda. Prav tako je bila desetinska rast prisotna pri uvozu ostalih poslovnih storitev. Rast izvoza storitev je še naprej zaviral padec izvoza gradbenih storitev (-12,5 %), medtem ko se je nadaljevala ugodna rast izvoza potovanj (+6,2 %; potrošnja tujih turistov v Sloveniji) in ostalih poslovnih storitev (+5,4 %; zlasti zavarovanj). Izvoz IKT storitev je bil medletno podoben.

Primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih se je medletno zmanjšal za 50 mio EUR in je dosegel 275 mio EUR, medtem ko je presežek pri primarnih dohodkih upadel na 90 mio EUR (-25 mio EUR). Vir: Banka Slovenije

Več preberite na spletni strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Apetit za potovanja v tujino ostaja izrazit first appeared on Media GZS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Začetek pomladi prinesel ugodnejša proizvodna gibanja

tajdap — Mon, 15 Jun 2026 06:00:54 +0000

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih štirih mesecih 2026 v Sloveniji medletno nižja za 0,3 %. K majhnemu padcu skupne industrijske proizvodnje sta prispevali predvsem manjša proizvodnja v rudarstvu (za petino) in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-14,8 %). V predelovalni dejavnosti je po padcu v prvih dveh mesecih v marcu (+5,2 %) in aprilu (+5 %) prišlo do ponovne rasti proizvodnje na letni ravni. To je prispevalo k 1,7-odstotni rasti na ravni prvih 4 mesecev leta 2026.

Merjeno po namenskih skupinah (razdelitev na proizvode za vmesno porabo, investicije in široko porabo) je v prvih štirih mesecih 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (-4,2 %), in sicer tako energentov (-14 %, sem spada pretežno električna energija) kot tudi surovin (za odstotek in pol; vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, električne komponente ipd.). Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za skromnih 0,3 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (za pol odstotka; živila, zdravila itn.). Padec je bil medtem še naprej prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-5,4 %; pohištvo, gospodinjske naprave ipd.). Ugodna, 8-odstotna rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, popravila in montaža strojev ipd.).

Pogled na dinamiko proizvodnje po oddelkih razkriva, da je bila v prvih štirih mesecih leta 2026 glede na enako obdobje v predhodnem letu visoka rast prisotna v proizvodnji oblačil (za dobro tretjino). Izpostavljamo ugodno rast v proizvodnji računalnikov, drugih elektronskih in optičnih izdelkov (+15 %), proizvodnji drugih strojev in naprav (+8,2 %), živil (+7,8 %), pijač (+4,6 %), drugih vozil in plovil (+3,8 %) ter motornih vozil (+3,3 %). S padci so se soočali v papirni industriji (-7,6 %), kemični industriji (-5,3 %), lesni industriji (-4,7 %), proizvodnji električnih naprav (-3,6 %), tiskarstvu (-3,2 %) in proizvodnji kovin (-2,5 %). Vir: Statistični urad RS

Preberite več na stran Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Začetek pomladi prinesel ugodnejša proizvodna gibanja first appeared on Media GZS.