Dobički v 2025: brez podatkov po dejavnostih ter podjetij z izgubo in dobičkom ni mogoče napraviti zaključkov

Pozdravljamo vsako izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij, vključno z rastjo neto dobička. Vendar je treba podatke interpretirati celovito in previdno.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc: »Po prvi oceni so se neto dobički v letu 2025 povečali za 12 odstotkov, vendar je takšna rast lahko tudi posledica manjše neto izgube dela podjetij in ne nujno zgolj višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler AJPES ne objavi dodatnih razčlenjenih podatkov, ni mogoče oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto dobička.«

Prva objava AJPES-a o poslovanju gospodarskih družb v letu 2025 ne razkriva strukture dobička po posameznih dejavnostih ali podjetjih (v majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregat, kot je neto dobiček), prav tako ne vključuje pomembnih kazalnikov, kot so EBITDA, stroški dela in investicije. Objavljeni podatki kažejo, da je bilo v letu 2025 največ neto dobička ustvarjenega v predelovalnih dejavnostih in trgovini, kar je povsem skladno z njunim pomenom v dodani vrednosti. Hkrati AJPES v objavi navaja, da so k rasti neto dobička največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti nista tipični nosilki rasti neto dobička in imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti.

Šibka rast dodane vrednosti ostaja ključno opozorilo

Stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači zgolj z izplačili lastnikom. Ključen kazalnik za GZS v objavi je dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 % v 2025).

Nominalno se je dodana vrednost sicer povečala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave AJPES, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze (AJPES poroča o rasti pri istih družbah). Poleg tega je ocena naše analitike o 0,4-odstotni realni rasti dodane vrednosti izračunana na podlagi deflatorja BDP iz nacionalnih računov, ki je znašal 3,5 odstotka. Ta pristop je ustreznejši kot uporaba potrošniške inflacije (pristop AJPES-a), ki pokaže 2-odstotno realno rast. Produktivnost dela se je nominalno povečala za 5,2 odstotka (v agregatu vseh podjetij za 2025 in 2024), realno (upoštevaje prej omenjeni deflator) pa zgolj za 1,7 odstotka.

Padajoči dobički v letih 2022 do 2024

Ob tem pa je treba upoštevati, da so se realni dobički v podjetjih v večini gospodarskih dejavnosti, ki ustvarijo 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, v obdobju 2022-2024 znižali za 16 %. Zgolj v letu 2024 so bili za 8 % nižji kot leta 2021. Za leto 2025 o tem na podlagi razpoložljive objave še ne moremo soditi. Kot poudarja Ivanc, bi moral biti cilj do leta 2030 letno rast dobička dvigniti na 8 %, saj bi to predstavljalo zdravo rast, ki odraža izboljšano poslovanje družb, tudi v dejavnostih, ki so bile v zadnjih treh letih še posebej prizadete zaradi upada poslovanja.

Minimalna plača: tveganja ostajajo, učinki se bodo pokazali v 2026

Objava AJPES ne spreminja naše ocene glede ogroženosti približno 66.000 delovnih mest in 16.000 podjetij zaradi visokega dviga minimalne plače. Ta ukrep bo namreč v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026.

Podjetja se na poslabšane konkurenčne pogoje ne odzivajo nujno z odpuščanji, temveč z zmanjševanjem investicij, opuščanjem širitve proizvodnje in zmanjšanim izplačilom dobička lastnikom. To ima dolgoročno negativne posledice za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo zaposlenih.

The post GZS: Prvi objavljeni podatki iz letnih poročil še ne omogočajo celovite presoje poslovanja podjetij v letu 2025 first appeared on Media GZS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: »Obžalujemo, da se posamezne teme – od minimalne plače do davčnih razbremenitev – razglasi za nedotakljive ‘rdeče črte’. Takšen pristop ne prispeva k vsebinskemu dialogu o nujnem prihodnjem razvoju Slovenije in posledično boljšem življenju vseh zaposlenih kot tudi socialno šibkejših. Takšen populizem vodi v polarizacijo in ne k skupnemu iskanju najboljših rešitev. Na GZS smo prepričani, da je le z odprto in strokovno argumentirano razpravo mogoče najti rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Zato mora socialni dialog  temeljiti na dejstvih, primerjavah z mednarodnim okoljem in dolgoročni vzdržnosti sistema. Naš cilj ni krčenje pravic, temveč večja preglednost, predvidljivost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Samo močna podjetja in zadovoljni zaposleni pomenijo ohranjanje kakovostnih delovnih mest, dobre plača in nenazadnje tudi več denarja za storitve države in najšibkejše.«

Minimalna plača: predvsem vprašanje predvidljivosti

Pri razpravah o minimalni plači poudarjamo, da je ključen problem njena nepredvidljivost. Prepogosto je bila namreč minimalna plača podvržena izkoriščanju v politične namene, kar se je zgodilo tudi letos januarja v predvolilnem obdobju. Poudarjamo, da nismo bili proti dvigu minimalne plače oz. uskladitvi s stopnjo okoli inflacije, nasprotovali pa smo nesorazmerno visokemu dvigu.

Pri določanju višine minimalne plače se zavzemamo za upoštevanje jasno določenih in vnaprej znanih parametrov, kot je uradna inflacija ali drugi parametri, po katerih se usklajujejo drugi socialni transferji. Takšen pristop krepi zaupanje, zmanjšuje negotovost v gospodarstvu in omogoča stabilnejše načrtovanje poslovanja.

Zakon o delovnih razmerjih: iskanje sodobnejših rešitev

Že dlje časa opozarjamo, da ima slovenski sistem plač in povračil določene posebnosti še iz preteklih ureditev, ki Slovenijo postavljajo v drugačen položaj v primerjavi z nam primerljivimi državami EU. Med temi so tudi odmor za malico znotraj delovnega časa, zakonsko določena povračila in nekateri dodatki. Izpostavljamo, da namen ni zmanjševanje pravic zaposlenih, temveč zgolj poiskati bolj sodobne in mednarodno primerljive rešitve, sprejemljive za delodajalce in zaposlene. Prav s tem namenom je bila oblikovana bipartitna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov delodajalcev in sindikatov. Ta preučuje mednarodno študijo plačnih modelov primerljivih držav v EU, ki jo je za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdelala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pričakujemo, da bo vsaka stran pripravila svoj predlog rešitev, ki bo podlaga za pogajanja in iskanje kompromisne rešitve.

Razvojna kapica: tema za strokovno razpravo

Zavračamo poskuse, da vprašanje razvojne oziroma socialne kapice predstavlja nedotakljivo temo. Gre za legitimno razpravo o konkurenčnosti gospodarstva, zadrževanju visoko usposobljenih kadrov ter na drugi strani dolgoročni vzdržnosti sistema socialnih blagajn. Odpiranje tega vprašanja nikakor ne pomeni rušenja socialne države oz. zmanjševanja socialnih pravic, kot se to želi prikazati v javnosti.

Gre za preizkušen in učinkovit ukrep, ki so ga uvedle že dve tretjini držav srednje Evrope. Zaradi odsotnosti razvojnih kapic se lahko delovna mesta visoko usposobljenih zaposlenih selijo v tujino, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji in slabi tudi prilive v našo javno blagajno. Pri uvedbi bi se povečali prilivi od dohodnine (za znižane delojemalčeve prispevke), potrošnje (višje neto plače povečujejo potrošnjo) in davka od dohodkov pravnih oseb (manjši stroški dela).

Menimo, da je tudi o razvojni kapici treba voditi odprt, strokoven in argumentiran dialog, brez demonizacije in poenostavljanja stališč posameznih deležnikov.

Splošna davčna olajšava: pomemben element razbremenitve dela

Država je lani v Sloveniji povzročila enega največjih povečanj stroškov dela v EU- (podatki Eurostata). Stroški dela na delovno uro, v katere so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila, so v Sloveniji zrasli za 9,3 %, medtem ko v EU za 4,1 %. Visoki stroški dela pomenijo, da zaposleni od svojega zasluženega plačila s strani delodajalcev prejmejo nižji razpoložljiv dohodek. Razbremenitev dela bi pomenila višje neto plače širokega kroga zaposlenih, večjo motivacijo za delo in nenazadnje konkurenčnost trga dela.

The post Razprava o davkih in delovnih razmerjih zahteva dejstva in dialog first appeared on Media GZS.

Podjetja morajo zaradi naraščajočih stroškov dela že zniževati investicije, dvigovati cene izdelkov in storitev, kjer je mogoče, mnoga pa razmišljajo tudi o zmanjšanju obsega poslovanja, selitvi dejavnosti v tujino ali celo zaprtju podjetij.

»Po ocenah analitske službe GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo (29 tisoč EUR). Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi se uresničilo splošno in dodatno povečanje vseh plač v Sloveniji brez ustrezne rasti produktivnosti,« je opozorila generalna direktorica GZS. Ob tem je poudarila, da se podjetja zavedajo pomena zaposlenih in njihovega prispevka: »Vsi si želimo višjih plač. Vendar do višjih plač ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi dekreti in populističnimi parolami. Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov.«

 Po besedah Vesne Nahtigal je mogoče ohraniti socialni model in hkrati zagotoviti konkurenčnost gospodarstva le z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti. Gospodarstvo je politiki že lanskega novembra zato predlagalo sprejem dolgoročnega razvojnega programa Made in Slovenia 2035. »Glede na razmere pa danes potrebujemo tudi nujne, prioritetne ukrepe za ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti slovenskih izvoznikov,« je dodala.

7 nujnih ukrepov, ki jih gospodarstvo pričakuje od vlade

Kot kratkoročne ukrepe za blažitev bremen minimalne plače za podjetja, ki nimajo tržne moči in se soočajo z močno zunanjo konkurenco, upravni odbor GZS predlaga vladi: i) uvedbo neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, ii) povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov v prizadetih dejavnostih, s katerimi bi ta dosegla hitrejši dvig produktivnosti dela ter iii) razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.

Med srednjeročnimi pa Upravni odbor GZS poziva vlado k: i) uvedbi razvojne kapice na vse socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače (6.000 EUR), ii) spodbuditev večjih vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada, iii) vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter iv) pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035 z vključitvijo čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.

Ocena posledic izjemnega povečanja stroškov dela za slovenska podjetja

»Minimalna bruto plača se s 1. januarjem 2026 povečuje za 16 % (+204 evre), kar je celo višja nominalna rast kot v letu 2010 (+147 evrov). Z rastjo minimalne plače se povečuje tudi minimalni regres in obvezen zimski regres (1/2 prvega),« je dejal Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS in vodja analitske službe GZS. Višina minimalne plače je pri 56 % povprečne plače oz. 60 % plače v zasebnem sektorju, kar je najvišji delež v EU-22 in pomeni veliko uravnilovko na ravni bruto plače, ki je pri neto prejemkih še višja. Stroški dela v dodani vrednosti bodo na nivoju nacionalnega gospodarstva letos predvidoma presegli 63 %, kar je rekordna raven. S tem se ne bodo znižali le dobički, ki padajo že od leta 2022 (brez energetike, financ in farmacije), temveč predvsem sredstva za investicije ter raziskave in razvoj, ki so ključna za dvig produktivnosti, je še pojasnil. Visoki dvig minimalne plače povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov. Ivanc je izpostavil izkušnje iz leta 2010, ko je po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih.
Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi letošnjega visokega dviga minimalne plače so socialno varstvo, proizvodnja usnjenih izdelkov, zaposlovalne dejavnosti, varovanje in poizvedovanje, poštno in kurirsko dejavnost, zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode, dejavnost oskrbe stavb in okolice, dejavnost strežbe jedi in pijač, druge storitvene dejavnosti, specializirana gradbena dela in proizvodnjo pohištva.

Posledice v kovinski, lesnopredelovalni in komunalni panogi

Podobno opozarjajo tudi v kovinski industriji, ki je sicer največja panoga predelovalnih dejavnosti in ključni nosilec tehnološkega napredka industrije, zaradi katerega se Slovenija celo uvršča med vodilne države v robotizaciji na svetu. »Naši ljudje so najpomembnejši razvojni potencial, zato se visok tehnološki napredek že leta odraža v rasti produktivnosti ter enakovredno tudi v rasti dohodkov naših zaposlenih. Nenadni, obsežni posegi vlade po nepotrebnem ustvarjajo nestabilno okolje, nesorazmerno in hipno dvigujejo stroške dela ter s tem ogrožajo delovna mesta, zlasti v branžah, ki so v zadnjem obdobju pod močnimi konkurenčnimi in stroškovnimi pritiski, kot je na primer avtomobilska industrija, ter med malimi in srednje velikimi podjetji, ki se soočajo z izzivi hitrega tehnološkega napredka,« je razmere v panogi komentiral mag. Aleš Bizjak, direktor GZS-Združenja kovinske industrije. Po izvedeni anketi 58 odstotkov podjetij že razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, 79 odstotkov jih napoveduje upad prodaje, 70 odstotkov pa izgubo delovnih mest. »Podjetja poudarjajo, da potrebujejo stabilnost, zaupanje vlagateljev in okolje, ki spodbuja ustvarjalnost ter razvoj visoke dodane vrednosti. To je tudi najboljše zagotovilo za trden socialni položaj naših zaposlenih tudi v prihodnje,« je dodal Bizjak.

Direktor GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec je opozoril, da je lesnopredelovalna industrija po 23-odstotnem dvigu minimalne plače v letu 2010 izgubila skoraj polovico delovnih mest v pohištveni industriji. Takrat so šla v stečaj znana podjetja – Lipa Ajdovščina, LIP Radomlje, Javor Pivka in mnoga druga. Z anketo so preverili, kako bodo lesnopredelovalna podjetja ukrepala ob tokratnem dvigu. »Odgovori napovedujejo krčenje lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, kar nas mora, tudi zaradi nižanja prihodkov v državni proračun, skrbeti,« je dejal Milavec. Zaradi 10 do 40-odstotnega znižanja naročil bodo po anketi podjetja prisiljena odpustiti 10- do 20-odstotkov zaposlenih. Več jih načrtuje celo zaprtje podjetij, manjši del tudi selitev proizvodnje v tujino. Velika večina podjetij ustavlja ali močno znižuje investicije (od -25 % do -50 %).

Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mag. Janko Širec pa je opozoril: »Rast stroškov dela se bo neizogibno odrazila tudi v višjih cenah komunalnih storitvev. Gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer stroški dela predstavljajo več kot 40 odstotkov skupnih stroškov. Komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, temveč jih prenašajo v cene storitev. Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pogrebna služba ter urejanje in čiščenje javnih površin se morajo izvajati neprekinjeno, zato zmanjševanje števila zaposlenih ni realno. Ključno je pravočasno prilagajanje cen, saj bi v nasprotnem primeru nastali visoki poračuni za nazaj, ki bi bili za uporabnike še bolj obremenjujoči.«

The post Upravni odbor GZS: Zaradi izjemne rasti stroškov dela ogroženih 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest, predlaga 7 ukrepov first appeared on Media GZS.

Višja minimalna urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov

Od 5. februarja 2026 je zaradi dviga minimalne plače višja minimalna bruto urna postavka za študentsko in dijaško delo. Po novem minimalna urna postavka znaša 8,98 evra, kar pomeni 23-odstoten dvig glede na dosedanjih 7,34 evra.

Višja minimalna urna postavka za začasno in občasno delo upokojencev

Zvišal se bo najvišji dovoljeni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev. Ta ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače in bo v letu 2026 znašal 17.782,56 evra (prej 15.332,64 evra). Najnižja bruto urna postavka, ki se določi s preračunom minimalne plače na uro dela ob upoštevanju povprečne mesečne delovne obveznosti 174 ur, bo od 1. marca 2026 do vključno 28. februarja 2027 za okoli 16 odstotkov višja in bo znašala 8,52 evra (prej 7,34 evra).

Več informacij je v novici, objavljeni na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

The post Po dvigu minimalne plače višje minimalne urne postavke in nadomestilo za brezposelnost first appeared on Media GZS.

Več na spletni strani MDDSZ

Naše stališče v zvezi z novo višino minimalne plače si lahko preberete na povezavi.

The post Znesek minimalne plače za 2026 znaša 1.481,88 evra bruto first appeared on Media GZS.

The post Mitja Gorenšček v oddaji 24ur zvečer o minimalni plači first appeared on Media GZS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček dodaja, da se gospodarstvo počuti izigrano: »Podjetja, delodajalci, so žrtve predvolilne igre, v kateri na dolgi rok ni zmagovalcev. Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja. Poraženci bodo vsi zaposleni, predvsem tudi prejemniki minimalne plače, ki jim je bil ta ukrep namenjen. Brez dodatnih obremenitev s strani te vlade bi ti že sedaj imeli višjo neto plačo v okvirni višini 1.000 evrov. Poraženci bodo vsi tisti zaposleni, ki bodo ostali brez svojih delovnih mest. Poraženci bodo vsi državljani, saj se bo to povišanje stroškov dela prek višje inflacije prelilo v povišane življenjske stroške na vseh področjih, tudi pri gostinskih storitvah, otroškem varstvu, v domovih upokojencev, pri komunalnih storitvah … Poraženci bodo tudi braniki proračuna na strani vlade, pa tudi javne finance kot take.«

»Vprašanje je, kako bodo reagirala podjetja, predvsem tista v tuji lasti, kjer razumevanja za neracionalne poteze vlade ni več in kjer poslovne odločitve določajo zelo jasni finančni cilji pri poslovanju. Podjetja v tuji lasti, ki poslujejo na različnih trgih, izpostavljajo, da je poslovno okolje v Sloveniji neprijazno in nestabilno,« nadaljuje Nahtigal. »Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu. To bo pospešilo padec delovnih mest v tržnih dejavnostih, zlasti v predelovalnih in z njimi povezanih dejavnostih (transport, zaposlovalne agencije itd.). Nerazumljivo je, da minister za delo ob tem ne kaže nikakršne zaskrbljenosti. Njegov pristop in pristop te vlade je povsem napačen. Namesto znižanja obremenitev stroškov dela (bruto plače), za katero se na GZS že vseskozi zavzemamo, obremenitev zgolj še povečuje. Kdaj bo dovolj?«

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je pojasnil, da bi zaposleni ob novi višini bruto plače (1.482 evrov) prejeli neto plačo v višini okoli 1.100 evrov, če vlada ne bi posegla v zakon o dohodnini ter uvedla obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ob tem opozarja, da dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenjuje javne finance zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju ter posredno povečuje pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Vse manjše razlike v plačah slabšajo produktivnost v zasebnem in javnem sektorju. Slabo pa to vpliva tudi na zavzetost in delovno vnemo zaposlenih ter klimo v delovnih kolektivih. Gorenšček je navedel tudi podatke iz ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, na katero je odgovorilo 47 podjetij. Skoraj 80 odstotkov podjetij napoveduje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in posledično izgubo konkurenčnosti. Tretjina jih pričakuje več kot 10-odstotni padec prodaje. Pri tem bodo najbolj prizadeta mala in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih je  napovedala, da bo ob tako visokem dvigu minimalne plače razmišljala o delni ali celotni selitvi proizvodnje v tujino. Selitvi so najbolj naklonjena velika in srednje velika podjetja. Izgubo delovnih mest napoveduje 70 odstotkov podjetij, od tega jih več kot petina pričakuje, da se bo njihovo število zmanjšalo za več kot 30 odstotkov. (več o anketi).

The post Gospodarstvo je šokirano! GZS: 16-odstotna uskladitev minimalne plače je nevarna predvolilna poteza first appeared on Media GZS.

Stališče GZS do minimalne plače.

The post Mitja Gorenšček v Odmevih o minimalni plači first appeared on Media GZS.

GZS podpira dostojno plačilo zaposlenih in redno usklajevanje minimalne plače z rastjo inflacije, ki meri spremembo povprečne cene izdelkov in storitev povprečnega potrošnika. Vendar opozarja, da morajo biti izračuni objektivni (podatki Statističnega urada RS). Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je kot argument za dvig minimalne neto plače na 1.000 evrov navedel minister za delo, je temeljil na študiji, osnovani na anketnih ocenah, kar vsebuje veliko mero subjektivnosti.

Kot poudarja Gorenšček, si delodajalci želijo višjih neto plač za svoje zaposlene, a ne z dodatnim dvigom bruto plač oziroma stroškov dela. Za rast neto dohodkov so zato primernejši ciljani davčni ukrepi, ki stroškov dela za podjetja ne povečujejo.

 Minimalna plača bi bila brez dodatnih obremenitev že v letu 2025 okoli 1.000 evrov

Podatki ministrstva za delo so pokazali, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa že za 18,9 odstotka. To jasno dokazuje, da se je minimalna plača v tem obdobju že uskladila in tako ohranila svojo kupno moč.

 Gorenšček je izpostavil, da je bila neto minimalna plača za leto 2025 določena pri 930 evrih, januarja 2026 pa po dodatnih obremenitvah znaša zgolj 887 evrov. To pomeni 43 evrov manj mesečno oziroma 516 evrov letno, kar so neposredno občutili prejemniki minimalne plače. »Če aktualna vlada ne bi spreminjala zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023, uvedla obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki so vsi po vrsti negativno vplivajo na neto minimalno plačo, bi ta že za leto 2025 znašala 995 evrov. Posledično bi znašala neto minimalna plača za leto 2026, če bi se bruto plača uskladila zgolj z inflacijo, 1.022 evrov,« je izpostavil Gorenšček.

Ob tem ponovno poudarja, da bi vsak dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenil tudi javne finance prek višjih stroškov dela v javnem sektorju ter bi posredno povečal pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Oslabil bi tudi produktivnost tako v javnem kot v zasebnem sektorju, saj bi se razlike v prejemkih med zaposlenimi še dodatno znižali, kar ne bi bila posledica razlik v delovno vnemi, temveč posledica administrativne odločitve.

Anketa v kovinski industriji potrjuje upad prodaje podjetij zaradi dviga minimalne plače

Po anketi Združenja kovinske industrije pri GZS (nanjo je odgovorilo 47 podjetij) v tej dejavnosti 79 % anketiranih podjetij napoveduje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in posledične izgubo konkurenčnosti. Kar tretjina podjetij napoveduje večji upad prodaje od 10 %, pri čemer so najbolj izpostavljena majhna in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih podjetij odgovarja, da bi z uveljavitvijo napovedane minimalne plače začela razmišljati o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino. Najbolj so selitvi naklonjena velika in srednje velika podjetja. Izgubo delovnih mest (zaradi upada prodaje in/ali selitve proizvodnje) napoveduje kar 70 % anketiranih podjetij, pri čemer jih 21 % navaja več kot 30-odstotno zmanjšanje.

The post Brez dodatnih bremen vlade bi bila letošnja neto minimalna plača zaposlenih že 1.022 evrov first appeared on Media GZS.

Reprezentativne delodajalske organizacije podpiramo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, vendar na podlagi uradnih podatkov Statističnega urada RS, kot to določa Zakon o minimalni plači, in ne na podlagi anketnih ocen, na čemer temelji nov izračun višine življenjskih stroškov, ki je podvržen precejšnji meri subjektivnosti. Odločno pa nasprotujemo napovedi dviga minimalne plače na 1.000 EUR neto s 1. januarjem 2026, podani mimo socialnega dialoga.

Minimalna plača se skladno z zakonom usklajuje z inflacijo, v predlaganem primeru pa se ponovno uskladi še predvsem z izbrano prehransko inflacijo. S tem gre do neke mere za dvojno upoštevanje inflacije. Uradni podatki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 10 odstotkov, minimalna plača pa se je v istem obdobju zvišala že za skoraj 19 odstotkov. To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagan več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij.

Ob tem izpostavljamo, da se je v obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih.

Spomnimo, da so bile neto plače zaposlenih na minimalni plači od prejšnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov dodatno obremenjene še z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa se jim je povečalo davčno breme iz naslova dohodnine zaradi spremembe dohodninske zakonodaje in neusklajevanja dohodninske lestvice v letu 2023. Neto minimalna plača, ki je bila za 2025 določena na 930 €, se je samo v obdobju enega leta zaradi dodatnih obremenitev zmanjšala na 887 € (−43 € na mesec oziroma −516 € na leto). Država je torej dodatno znižala neto plače zaposlenih, hkrati pa od gospodarstva pričakuje nerazumno visoke dvige bruto plače, od katere pa bo imela največje koristi ponovno spet ravno država.

Visok dvig minimalne plače bi poleg gospodarstva dodatno obremenil že tako napete javne finance. Slovenija je v letu 2025 po opozorilih Fiskalnega sveta zabeležila 1,7 milijarde evrov primanjkljaja državnega proračuna, napovedi za leti 2026 in 2027 pa kažejo na njegovo nadaljnje povečevanje, na približno 2,1 milijarde evrov. Hkrati se kljub zvišanju davčnih stopenj zmanjšujejo proračunski prilivi iz trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb, kar kaže na omejitve nadaljnjega davčnega obremenjevanja. Na odhodkovni strani pa se stroški dela, financirani iz državnega proračuna, hitro povečujejo, in sicer v letu 2025 glede na leto 2024 za 600 milijonov evrov oziroma 14,1 %.

V takšnih fiskalnih razmerah bi morebiten visok dvig minimalne plače dodatno povečal proračunsko vrzel, saj bi neposredno zvišal stroške dela v javnem sektorju ter posredno povečal pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. To bi dodatno oslabilo stabilnost javnih financ in povečalo tveganja za celotno gospodarstvo.

Posebej opozarjamo, da minimalna plača vpliva na celotno plačno strukturo, ter ima vpliv tudi na druge pravice, kot je npr. višina denarnega nadomestila za brezposelnost, določitev najnižje višine urne postavke za študentsko delo in še bi lahko naštevali. Plače bi se morale primarno oblikovati v okviru kolektivnih pogajanj, ki upoštevajo razlike med dejavnostmi, delovnimi mesti, produktivnostjo in finančnimi zmožnostmi podjetij. Predlagan dvig minimalne plače bi zato ustvaril pritisk na celoten plačni sistem, slabil motivacijo zaposlenih, saj bi povečal uravnilovko in negativno vplival na produktivnost ter konkurenčnost gospodarstva.

The post Delodajalske organizacije proti dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto first appeared on Media GZS.