Po oceni GZS imajo slovenske regije velik potencial za koriščenje evropskih sredstev, vendar bo ključno, da se fokus preusmeri iz razpršenih projektov v naložbe, ki dejansko krepijo konkurenčnost podjetij, povečujejo dodano vrednost ter dvigujejo izvozni in investicijski potencial regij.

Evropska sredstva morajo prinašati preboj – ne drobljenja ukrepov

Nina Vrabelj, predstavnica GZS, je poudarila, da ima Slovenija vzpostavljen širok nabor podpornih institucij in mehanizmov – od strateških inovacijskih partnerstev (SRIP), digitalno inovacijskih stičišč (DIH) do pisarn za prenos tehnologij (TTO), vendar se učinki teh sistemov pogosto izgubljajo zaradi premalo povezovanja, podvajanja nalog in preveč razdrobljenih pristopov.

Ob tem je opozorila, da so razlike med regijami danes največje pri tujih investicijah, izvozu, vlaganjih v raziskave in razvoj ter produktivnosti, gospodarska dinamika pa ostaja izrazito skoncentrirana v osrednjeslovenski regiji (skoraj 60 %). Tak trend zahteva bistveno bolj ciljno usmerjeno regionalno politiko, ki bo ustvarjala pogoje za rast konkurenčnosti tudi v preostalih delih Slovenije, čeprav je potrebno vlagati tudi v osrednjeslovensko regijo, ki zaostaja med vodilnimi v EU.

Zato bi morala evropska sredstva v prihodnje bolj sistemsko podpirati predvsem:

• dvig produktivnosti in tehnološko preobrazbo podjetij, pri čemer je ključna digitalizacija,
• močnejše inovacijske ekosisteme in dejansko povezovanje podjetij z raziskovalnimi organizacijami, pri čemer ima GZS z mrežo regionalnih zbornic ključno vlogo, posebej preko koordinacije SRIP-ov, ki predstavljajo enega redkih že vzpostavljenih mehanizmov strateškega povezovanja gospodarstva, znanosti in države,
• odpravo konkretnih ovir za investicije in izvoz, kot so pomanjkanje prostora, infrastrukture ter predolgi postopki dovoljenj,
• razvoj kompetenc prihodnosti, privabljanje in zadržanje talentov.

GZS ob tem poudarja, da mora biti uspeh evropskih sredstev merjen po učinkih: dodani vrednosti, produktivnosti in izvozu – ne po številu izvedenih projektov.

Made in Slovenia 2035: konkurenčnost je nacionalni cilj, izvedba pa se zgodi v regijah

GZS je v razpravi izpostavila tudi gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki ga je zbornica pripravila skupaj z več kot 90 podjetji in strokovnjaki. Program vključuje 88 ukrepov na 9 horizontalnih področjih (davčno okolje, znanost in inovacije, dostop do virov financiranja, kadri, itd.), s katerimi bi lahko spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij, povečali slovenski BDP za 48 % (v primerjavi z letom 2024) ter omogočili nastanek 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi preobrazbe gospodarstva.

Made in Slovenia 2035 temelji na krepitvi tehnološko napredne industrije, investicij, razvoja kadrov ter izboljšanju inovacijskega in poslovnega okolja – s ciljem, da Slovenija ne obstane na ravni srednje razvitih držav, temveč se približa vrhu EU.

GZS ob tem opozarja, da čeprav je program zastavljen nacionalno, je njegova izvedba nujno regionalna – saj se investicije, delovna mesta in inovacije udejanjajo v regijah. Zato je zbornica investicijske namere podjetij analizirala tudi na regionalni ravni, kar omogoča boljši vpogled v razvojni potencial posameznih delov Slovenije (pri čemer so podatki posameznih podjetij zaupne narave in jih je mogoče predstavljati zgolj agregirano). Made in Slovenia 2035 daje jasno usmeritev tudi regionalni politiki: regionalni razvoj ne sme ostati zgolj kohezijski, temveč mora postati tudi konkurenčen – z vlaganji v dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost, spodbujajo inovacije in omogočajo kakovostna delovna mesta v vseh slovenskih regijah.

Brez konkurenčnega poslovnega okolja strategije ne bodo dosegle ciljev

GZS opozarja, da nobena strategija regionalnega razvoja ne bo dosegla ciljev brez predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja. V času, ko se v Sloveniji povečuje pritisk dodatnih obremenitev na gospodarstvo tudi zaradi prihajajočih volilnih obljub o minimalni plači, obstaja realno tveganje, da se investicijski potencial oslabi v vseh regijah. Izvedli smo anketo v kovinarski dejavnosti, ki je pokazala, da 4/5 napoveduje upad naročil za več kot 10 %, 70 % anketiranih bo zmanjšalo število zaposlenih in celo 68 % anketiranih razmišlja o selitvi v tujino.

V tem kontekstu GZS poudarja: močnejše regije ne bodo rezultat dokumentov, temveč rezultat odločnih ukrepov, ki bodo podjetjem omogočili investirati, zaposlovati in rasti – v vseh regijah Slovenije.

The post Močnejše regije bodo rezultat jasnih prioritet, manj podvajanj, jasnih kazalnikov in predvidljivega poslovnega okolja first appeared on Media GZS.

Javna agencija SPIRIT Slovenija je med aprilom 2023 in letom 2024 koordinirala pobudo za vzpostavitev RRI Stičišča – stičišča deležnikov na področju raziskav, razvoja in inovacij – z namenom podpreti vključujoč, sodelovalen in pospešen preboj Slovenije med vodilne evropske inovatorke. Stališče GZS temelji na aktivnem sodelovanju v tem posvetovalnem procesu, v katerega so bili vključeni ključni deležniki RRI ekosistema, ter na potrebi po nadaljnjem vključujočem, transparentnem in vsebinsko usklajenem razvoju RRI Stičišča.

Medresorska koordinacija in analitska vloga

RRI Stičišče mora postati osrednji medresorski mehanizem za usklajevanje RRI politik ter nacionalni analitski center za spremljanje izvajanja strategije ReZrIS30, strategije pametne specializacije in razvojnih strategij posameznih resorjev. Ključno je, da omogoča enoten podatkovno-analitični sistem, ki podpira odločanje, povečuje preglednost in zmanjšuje administrativna bremena za prijavitelje in izvajalce.

Vloga GZS in verodostojen glas gospodarstva

GZS poudarja, da mora gospodarstvo v organih vodenja RRI Stičišča reprezentativno zastopati Gospodarska zbornica Slovenije, ki združuje najširšo bazo podjetij, koordinira SRIP-e ter razpolaga z razvito mrežo strateških in strokovnih svetov. Vloga gospodarstva mora biti skladna z določili Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter zagotovljena z dejansko soodločevalsko vlogo v organih upravljanja.

Ob tem GZS poudarja tudi potrebo po:

• redni koordinaciji med RRI Stičiščem in nosilci strategije pametne specializacije (SRIP),
• letnem akcijskem načrtu prenosa znanja, ki ga sooblikuje gospodarstvo,
• spodbujanju industrijskega raziskovalnega sodelovanja (pilotni projekti, demonstratorji, industrijski doktorati),
• jasno opredeljeni operativni vlogi RRI Stičišča, ki presega zgolj posvetovalno funkcijo,
• uporabi kazalnikov, ki merijo dejanski učinek na gospodarstvo in industrializacijo rezultatov.

Celotno stališče je na povezavi

The post Stališče GZS do vzpostavitve RRI Stičišča first appeared on Media GZS.

»Slovenke in Slovenci smo že večkrat dokazali, da znamo iz majhnosti ustvariti prednost. Postali smo izvozno gospodarstvo, vpeto v globalne verige vrednosti, s podjetji, ki uspešno tekmujejo na najzahtevnejših svetovnih trgih. Toda razvojni model, ki nam je prinesel stabilnost in blaginjo, se izteka. Slovenija in njeno gospodarstvo sta danes na prelomnici. Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija letos dosegla najnižjo uvrstitev v zadnjih šestih letih. Na inovacijskih lestvicah ne naredimo preboja iz ‘zmernih’ v ‘vodilne’ inovatorje. Produktivnost in investicije stagnirajo že več kot desetletje. Zaradi visokih davščin tudi nismo atraktivna destinacija za človeški kapital, ki ustvarja, in smo ena redkih držav v Evropi brez globalno pomembnega startupa. To so jasni signali, da potrebujemo nov razvojni zagon,« je uvodoma poudaril Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Dodal je, da »Slovenija brez družbe, ki se zaveda pomena svojega gospodarstva in spodbuja vrednote znanja, dela in uspeha posameznika, ne bo napredka. Zato smo na Gospodarski zbornici Slovenije skupaj z gospodarstvom pripravili gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije »Made in Slovenia 2035« – program, ki presega politične mandate in njihove ozke interese ter nas povezuje v skupnem cilju: da postanemo samozavestna, uspešna in gospodarsko napredna država.«

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je program Made in Slovenia 2035 označila kot »konkreten glas slovenskega gospodarstva. Naj ga politika ne presliši – od danes naprej bomo politiko in prihodnje vlade merili po izvrševanju tega programa.«

Dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, je v svojem nagovoru dejala, da je »temelj vsake razvite in sodobne države dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo.« Za uspešni gospodarski razvoj Slovenije je po njenih besedah potrebna jasna vizija s strategijo, kako to doseči. Vzpostaviti je treba konkurenčno, razvojno naravnano in predvidljivo poslovno okolje za gospodarstvo. Dodaja, da »na vprašanje, na katerih zavezah naj temeljita gospodarski in splošni razvoj slovenske družbe, odgovarja tudi GZS z Manifestom osmih zavez za Slovenijo do leta 2035. […] S temi zavezami kot temelji in cilji lahko verjamemo v prihodnji razvoj, ki bo krepil našo skupnost. Slovenija mora namreč do leta 2035 postati država, ki spodbuja, in ne zavira. Država, ki ne varuje pred uspehom, temveč pred povprečnostjo. Slovenija, ki vsakemu omogoča, da postane najboljša različica sebe. To je družba, kjer je delo znova vrednota. Kjer uspeh ni sumljiv, temveč spoštovan in se ga veselimo.«

»Nujno je, da prihodnji razvoj ciljno osredotočimo na konkurenčne prednosti in razvojne potenciale, ki imajo tudi največje razvojne sinergije za celotno Slovenijo. V središče zato postavljamo osem strateško pomembnih gospodarskih področij, katerih podjetja ustvarijo 69 % vseh prihodkov gospodarstva in so izvozno naravnana, so produktivna z nadpovprečno dodano vrednostjo, vključujejo več kot 60 % vseh zaposlenih in imajo za Slovenijo strateški pomen, vključno z investicijskim potencialom,« je pojasnila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Dodala je, da so v programu za osem strateško pomembnih gospodarskih skupin panog opredeljeni izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo, strateške usmeritve in naložbene načrte ter potrebni ukrepi za obdobje 2026–2035 s potrebnim obsegom in viri financiranja. »Z izvajanjem gospodarskega programa bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu; povečali slovenski BDP za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024; prispevali dodatni 2 odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,« je dodala. Posebej je izpostavila, da bodo gospodarstvo in podjetja svoje naredili. »A za preboj in izvedbo teh ukrepov nujno potrebujemo aktivno vlogo države,« ob tem pa spomnila, da večina razvitih držav z različnimi ukrepi in finančnimi spodbudami aktivno ščiti svoja podjetja, jim pomaga pri razvoju in internacionalizaciji ter aktivno oblikuje predvidljivo poslovno okolje, ki spodbuja domače in privablja tuje investitorje.

Made in Slovenia 2035: 9 področij, 88 ukrepov

Pri davčnem okolju je potrebo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja.

Na področju konkurenčnih cen energije so poleg zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike predlagani znižanje različnih dajatev, ciljna podpora za zeleno preobrazbo podjetij ter podpora razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.

Za dostop do financiranja se predlagajo raznoliki finančni inštrumenti za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori.

Med predlaganimi ukrepi na področju internacionalizacije so zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilna finančna podpora za izvajanje mednarodnih aktivnosti.

Pri učinkovitosti države je med drugim nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje.

Na področju znanosti in inovacij so potrebni vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo.

Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva. Med predlaganimi ukrepi so večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

Na področju kadrov so med drugim nujni vzpostavitev nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih z mankom kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti.

Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte.

Podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da je vlada v času različnih kriz, med katerimi sta bili energetska kriza in poplave, gospodarstvu stala ob strani in pomagala z različnimi ukrepi, išče pa rešitve tudi za druge izzive. Na koncu se je minister zbranim zahvalil za njihov prispevek k razvoju države. »Hvala vam – podjetnikom, delavcem, raziskovalcem, inovatorjem, izvoznikom in vsem, ki verjamete, da ima Slovenija prihodnost. Slovenija nikakor ni popolna, a bi jo bilo slikati samo v negativnih barvah nepošteno,« je dejal minister.

Gospodarski minister Matjaž Han je povedal: »Program prihaja v pravem trenutku. Strateški načrt za gospodarstvo se je izpel, zato potrebujemo nov družbeni dogovor. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, spoštovanjem in znanjem pridemo do rezultatov, ki si jih vsi želimo. Do Slovenije, na katero bomo ponosni.«

Svetovno priznani profesor ekonomije Jeffrey D. Sachs poudarja, da mora biti Evropa enotna, združena in samostojna, ne zgolj odvisna od ZDA, in da mora reševati praktične izzive, zlasti v odnosu do Kitajske in Rusije. Prihodnost je v digitalni in zeleni ekonomiji. Evropa je v tem smislu že izgubila nekaj časa. Kitajska se je medtem razvila v izjemno konkurenčno gospodarstvo, predvsem zaradi trdega dela in strateškega razvoja v teh panogah. Sachs meni, da ZDA opuščajo vsakršno vlogo v zeleni ekonomiji v prihodnosti in da trenutna politika gospodarstvo na tem področju vodijo v samouničenje. Za Slovenijo je Sachs izpostavil, da ima močno znanje, prilagodljivost in dobre vezi v regiji ter širše. Če bo evropsko gospodarstvo uspešno in če bo v regiji mir, bo uspešna tudi Slovenija. Zavzel se je, da Slovenija aktivno podpira evropsko diplomacijo, ki temelji na miru in sodelovanju, ne pa na naraščajočih izdatkih za obrambo.

Po besedah Frank Niederländerja, podpredsednik za javne zadeve za Evropo v družbi BMW Group, potrebujemo novo paradigmo, ki bo v ospredje postavila inovacije. Ponovno moramo vzpostaviti jasnost naših vlog – vlada mora zagotoviti jasne okvire in cilje, industrija pa naj poskrbi za inovacije in tržne rešitve.

»Akcijski načrt Made in Slovenija se fokusira na branže, kjer imajo naša podjetja močno domensko znanje. A potrebujemo preobrazbo. In odprt inovacijski ekosistem, ki bo povezal podjetja, start-upe, raziskovalne inštitute ter univerze. Naša bogata domenska znanja in obsežni podatki ne smejo ostati v silosih, temveč jih moramo deliti s pomočjo skupnih platform in  projektov. V teh časih potrebujemo tudi podporo države,« izpostavlja Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in Srbija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Ljudje so po njenih besedah »srce vsake inovacije in digitalne preobrazbe. Čeprav smo verjetno zadnja generacija voditeljev, ki je še vodila samo ljudi – vse naslednje bodo vodile ljudi in agente umetne inteligence. Zato je nujno spreminjati in prilagajati izobraževalne programe v smeri interdisciplinarnosti, podjetja pa moramo vlagati v vseživljenjsko učenje svojih zaposlenih. Imamo vizijo: Ravno prav velika Slovenija v osrčju Evrope kot vzor agilnega, trajnostno naravnanega gospodarstva. A sedaj je čas za akcijo. In zanjo smo odgovorni voditelji iz vseh sfer družbe.«

Dr. Miha Bobič, vodja poslovne enote Regulacijska oprema v stavbah v Danfossu, gospodarski program Made in Slovenia ne razume »zgolj kot napis na nalepki.« Dodaja, da pomeni »preobrazbo najprej nas samih, naših podjetij in na koncu države.« Potrebne so reforme, ki so korenite spremembe, ne lepotne korekcije ter ukrepi, kot so predvideni v programu Made in Slovenia. »Takrat in samo takrat bo gospodarski program Made in Slovenia zablestel v vsej svoji polni moči.«

Generalni direktor Cosylab dr. Mark Pleško je predlagal, da »Made in Slovenia 2025 ponotranjijo vse stranke, morda tudi, da se pod njega podpišejo. Gospodarstvo in cela družba potrebujejo varnost, zanesljivost. Ob tem Pleško dodaja, da program imamo, sedaj pa ga je treba operacionalizirati v gospodarstvu in po ministrstvih. »Izvedba bo odločila, ali bomo 2035 ponosno rekli Made in Slovenia – ali pa Missed in Slovenia.«

Po besedah razvojne inženirke, inženirke leta 2023 Ljupka Vrteva je »program Made in Slovenia 2035 prava pot, ker postavlja človeka – znanje, mentorstvo in razvoj – v središče našega gospodarstva.« Podjetja in posamezniki morajo po njenem mnenju ustvarjati okolje, kjer se ljudje učijo, napredujejo in si upajo predlagati spremembe, »država pa naj pomaga z manj birokracije, bolj prilagodljivimi izobraževalnimi programi in davčnimi spodbudami za razvoj kadrov. Slovenija naj bo država, kjer vsak mladi z znanjem dobi priložnost, kjer vsak mentor pusti sled, in kjer vsak uspeh nosi podpis – Made in Slovenia.«

Podjetnik Tomaž Erjavec je prepričan, da mora Slovenija svoje partnerstvo razširiti s Kitajsko kot globalno silo in največjim trgom, z Indijo kot prihodnjo supervelesilo in digitalno demokracijo, s Singapurjem kot logističnim in finančnim vozliščem, z Južno Korejo kot tehnološkim velikanom ter z Etiopijo kot predstavnico hitro rastoče Afrike. »Če bomo znali povezati vse te svetove, lahko postanemo most prihodnosti.« Ob tem dodaja, da »če lahko nekatere evropske države postanejo davčne oaze za multinacionalke, potem lahko mi ustvarimo razvojne oaze … Vprašanje ni, ali si lahko privoščimo vlaganja v razvoj. Pravo vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da jih ne naredimo.«

Jožetu Colariču zlati red za zasluge

Predsednica republike je na Vrhu slovenskega gospodarstva podelila zlati red za zasluge predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke d.d. Novo mesto, Jožetu Colariču, za izjemne zasluge pri razvoju slovenskega gospodarstva in farmacevtske industrije ter za družbeno angažirano mecensko dejavnost in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem okolju. Kot je med drugim zapisano v obrazložiti odlikovanja, je Colarič »z vodenjem Krke pomembno prispeval k razvoju in uspehom tovarne, ki se uvršča med vodilna generična farmacevtska podjetja v svetu ter je med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji in največjimi slovenskimi izvozniki, pri čemer ni nepomembno, da je podjetje ostalo v večinski slovenski lasti. […] Vlaganja v razvoj, znanje, raziskave in mlade kadre so del vizije in strategije podjetja pod vodstvom Jožeta Colariča. […] Jože Colarič je ves čas vodenja Krke zavzet zagovornik aktivne in široko razvejane podpore kulturnim, športnim, zdravstvenim in drugim dejavnostim na lokalni, regionalni in vseslovenski ravni, s čimer se podjetje Krka uvršča med najbolj izstopajoča slovenska družbeno odgovorna podjetja. Jože Colarič je s svojimi pogledi, vizijo in strategijo v posameznih obdobjih pomembno vplival na delo upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, upravnega odbora združenja Manager ter Strateškega sveta za gospodarski razvoj pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.«

Ob prejemu odlikovanja je Jože Colarič dejal, da ga sprejema »z globoko hvaležnostjo, s ponosom in z veliko mero odgovornosti. A želim poudariti, da ga ne doživljam kot priznanje zgolj meni osebno, temveč kot poklon delu, znanju in zavzetosti sodelavk in sodelavcev Krke. Krka je dokaz, da se lahko iz majhnega okolja rodi globalna zgodba. Da se lahko iz znanja, odločnosti in vrednot zgradi podjetje, ki pušča sledi. Smo partner zdravstva, gospodarstva in družbe. Smo podjetje, ki ne išče bližnjic, temveč gradi mostove. In smo podjetje, ki verjame, da je prihodnost v sodelovanju, odgovornosti in pogumu za trajnostne odločitve.«

Fotogalerija >>

The post Gospodarstveniki na 20. Vrhu slovenskega gospodarstva pozvali politiko k sprejemu nacionalnega programa Made in Slovenia 2035 first appeared on Media GZS.

V uvodnem nagovoru je predstavnica MNVP Galena Debevc Jordanova izpostavila, da evropska Uredba o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami predstavlja za Slovenijo priložnost in tudi odgovornost, da postanemo del te skupne vizije. Geološki zavod je pripravil predlog nacionalnega raziskovalnega programa, ki temelji na poglobljenih raziskavah. Uspeh tega programa ni odvisen samo od posameznih prizadevanj, ampak je nujno sodelovanje več resorjev. Prvi posvet o pripravi nacionalnega raziskovalnega programa v januarju je bil namenjen temu, da so deležniki podali konstruktivne predloge, ki so bili v največji možni meri vključeni v predlog NRP. Program bo do konca aprila dopolnjen in oddan pristojnemu ministrstvu, ki ga bo poslalo v sprejemanje na Vlado, ki ga mora do konca maja posredovati evropski komisiji.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila, da je “zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami ključna za stabilnost široke palete proizvodov oziroma gospodarskih vrednostnih verig. Ključnega pomena so tako za običajne, vsakodnevne, obstoječe proizvode, kot so mobilni telefoni, računalniški trdi diski in baterije za električna vozila, kot tudi za neto ničelne emisijske tehnologije prihodnosti” in dodala, da se bo z zelenimi tehnologijami povpraševanje po večini kritičnih materialov eksponentno povečalo, kar bo zaostrilo že obstoječe vplive geopolitike, tržne dinamike in omejitev rezerv proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture na dobavne verige primarnih materialov.

V nadaljevanju posveta so strokovnjaki z GeoZS podrobneje predstavili osnutek predloga NRP po posameznih segmentih. Dr. Gorazd Žibret je predstavil strukturo Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, ki obsega dva dela in sicer podporne aktivnosti in zbiranje podatkov. V sklop podpornih aktivnosti sodijo naloge v zvezi z upravljanjem, nadzorom in evalvacijo izvajanja NRP, ravnanje s podatki, komunikacija in vključevanje deležnikov. Sklop zbiranja podatkov pa sestavljajo geofizikalne, geokemične in terenske geološke raziskave. Vse te aktivnosti so predvidene v 19. členu uredbe Evropske komisije o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami.

Špela Kumelj je predstavila načrt ravnanja s podatki, ki bodo pridobljeni tekom izvajanja NRP. Načrt zagotavlja, da bodo podatki, pridobljeni v okviru raziskovalnega programa kritičnih mineralnih surovin ustrezno dokumentirani in na voljo za nadaljnjo uporabo za potrebe raziskovalne dejavnosti, javnega sektorja, za izvajanje upravnih postopkov in evropske zakonodaje ter potrebe gospodarstva. Končni cilj je vzpostavitev standardiziranega podatkovnega modela in informacijskega sistema kritičnih mineralnih surovin v Sloveniji.

Predlog za vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za kritične mineralne surovine je predstavila Snježana Miletić. Osnovni namen Centra je spremljava oskrbovalnih verig s kritičnimi mineralnimi surovinami na nacionalni ravni in v svetu, ocena tveganj v dobavi in predvidevanje motenj v oskrbi s kritičnimi mineralnimi surovinami ter pregled možnosti za zmanjšanje tveganja. Naloga Centra je tudi komunikacija o izvajanju NRP z vsemi relevantnimi deležniki

Dr. Jure Atanackov je predstavil načrt geofizikalnih raziskav v okviru NRP. Geofizikalne raziskave so načrtovane z večmetodnim pristopom (aeromagnetometrija in gama spektroskopija, dinamična elektromagnetometrija, refeksijska seizmika in gravimetrija), katerega cilj je prostorsko posredno in neposredno omejiti in karakterizirati pojave mineralizacij tako na površju kot pod površjem.

Dr. Robert Šajn je predstavil raziskovalni sklop geokemijskega kartiranja, ki ga sestavljajo tri naloge: geokemijske raziskave potočnih sedimentov, litogeokemijske raziskave kamnin in rud v okolici znanih rudnih pojavov in hidrogeokemijske raziskave podzemne vode. Cilj raziskav je z geokemijskimi metodami izločiti 5-10% raziskanega ozemlja, ki bo predstavljalo najbolj perspektivna območja potencialnih nahajališč kritičnih surovin, primernih za nadaljnje raziskave.

Dr. Matevž Novak je predstavil terenske geološke raziskave, katerih namen je izdelava geološke karte v podporo predhodnim geofizikalnim in geokemičnim metodam raziskav in pojasnitev tridimenzionalne zgradbe izbranih perspektivnih območij.

Dr. Miloš Bavec je predstavitev osnutka NRP zaključil s prikazom sinergijskih in multiplikativnih učinkov, ki jih bo izvajanje NRP, imelo na druga področja, kot so potresna varnost, poznavanje potencialov za izkoriščanje geotermalne energije, skladiščenje CO₂ in vodika, poznavanja podzemnih voda, odpornost na delovanje zemeljskih plazov, varstva okolja ipd. Poudaril je pomen poznavanja podpovršja za ustrezno načrtovanje razvoja dejavnosti in njihovega umeščanja v prostor, t.j. tridimenzionalno prostorsko načrtovanje. Rezultati raziskav v okviru NRP bodo prav tako v pomoč pri odgovarjanju na zahteve veljavne slovenske zakonodaje s področij varstva okolja, voda, rabe obnovljivih virov energije in rudarstva.

Moderirana panelna razprava, kjer so svoja stališča predstavili Galena Debevc Jordanova z MNVP in pripravljavci NRP z GeoZS, je spodbudila udeležence k podajanju mnenj in vprašanj o predstavljenem predlogu NRP in tudi širše o raziskavah in oskrbi s kritičnimi mineralnimi surovinami.

Kontakt za nadaljnje informacije:

Koordinator priprave NRP, dr. Gorazd Žibret, Geološki zavod Slovenije

The post Ali imamo v Sloveniji kritične surovine? Drugi posvet o pripravi Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine first appeared on Media GZS.

Ministrstvo bo sredstva gospodarstvu in občinam ponudilo v obliki 58 ukrepov, od tega kot nepovratna sredstva 361 milijonov evrov (48 ukrepov), kot povratna sredstva bo na voljo 227,9 milijona evrov (8 ukrepov), 2 ukrepa v višini 86,5 milijona evrov pa bosta oblikovana kot kombinacija povratnih in nepovratnih sredstev.

Največ sredstev bo v letu 2025 namenjenih podjetništvu, ki bo prejelo 351,6 milijona evrov oziroma 52,1 odstotka celotnih spodbud. Sledijo raziskave in razvoj (111,4 milijona evrov), gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij (83,1 milijona evrov) ter sektorja lesarstva in turizma, ki bosta prejela po 35 milijonov evrov. Druga prioritetna področja so še šport s 26,4 milijonov evrov (3,9 odstotka), spodbujanje digitalizacije malih in srednje velikih podjetij s 17,9 milijona evrov (2,6 odstotka), internacionalizacija s 14 milijoni evrov (2,1 odstotka) in rokodelstvo s 0,95 milijona evrov.

Spodbude bodo poleg ministrstva in SID banke preko razpisov ponujali Slovenski podjetniški sklad (SPS), Javna agencija SPIRIT Slovenija, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), Slovenska turistična organizacija (STO) in Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS).

Ministrstvo na svoji spletni strani objavlja vse informacije o tekočih in izvedenih ukrepih, predstavljen pregled razvojnih sredstev pa je na voljo tako v elektronski kot v tiskani obliki.

Brošura: Načrt razvojnih spodbud 2025

Več: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

The post MGTŠ: 675,4 milijona evrov za razvoj gospodarstva, turizma in športa v letu 2025 first appeared on Media GZS.

»Naš podpis je dokaz, da verjamemo v moč povezovanja. Brez močnih občin ni močnega gospodarstva, brez uspešnih podjetij ni močnih lokalnih skupnosti. Vsak investicijski projekt, vsaka nova zaposlitev, vsak infrastrukturni napredek – vse to je plod sodelovanja, ki ga moramo negovati,« je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Partnerstvo bo pomenilo, da se »bomo skupaj, GZS z vsemi svoji regijskimi zbornicami, in združenja občin, zavzemali za več podpore inovacijam, ker brez inovacij ni napredka, brez napredka ni prihodnosti. Zavzemali se bomo za boljše prostorsko in infrastrukturno načrtovanje, ker gospodarstvo potrebuje razvojne priložnosti. Prizadevali si bomo za razvoj kadrov z visoko dodano vrednostjo, saj so kompetentni kadri ključ do dolgoročne konkurenčnosti, ter skupaj prispevali k uresničevanju trajnostnih rešitev, ker je odgovornost do okolja in družbe edina pot naprej.« 

Po besedah Roberta Smrdelja, predsednika Združenja občin Slovenije, je »dejstvo, da dobro delujoče in uspešno gospodarstvo zmanjšuje socialne probleme in potrebe po socialnih pomočeh ter po drugi strani veča blaginjo in standard ljudi tako na osebni kot na družbeni ravni. V lokalnih skupnostih se trudimo vzpostavljati čim boljše pogoje za delo in življenje prebivalcev. Uspešno gospodarstvo je temelj, da so na razpolago delovna mesta, po možnosti čim bližje domu, da so plače kar je možno dobre, da se plačujejo dajatve iz katerih lahko ustvarjamo prijetno in zdravo delovno in življenjsko okolje. Skratka, skupaj nam je v interesu, da smo si medsebojna podpora in da je naše sobivanje prijetno in kvalitetno.«

»Današnji podpis Zavezništva za razvoj je pomemben mejnik v prizadevanjih za trajnosten in uravnotežen razvoj vseh delov Slovenije. V Skupnosti občin Slovenije verjamemo, da lahko le s tesnim sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem ustvarimo pogoje za gospodarsko rast, trajnostno urejeno okolje in boljšo kakovost življenja prebivalcev,« je povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije mag. Gregor Macedoni.

Samo Turel, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), je dejal: »Današnji podpis sporazuma pomeni pomembno krepitev sodelovanja in partnerstva med ključnima stebroma razvoja: mesti kot središči družbenega in kulturnega življenja ter gospodarstvom kot gonilom inovacij, znanja in zaposlovanja. Sodelovanje in usklajevanje je še toliko bolj pomembno, če želimo graditi trajnostno, konkurenčno in vključujočo družbo. Župani in občine si prizadevamo za krepitev lokalnega gospodarstva, ker to pomeni delovna mesta, blaginjo in nenazadnje sredstva za vlaganja v javno infrastrukturo za boljšo kakovost življenja vseh nas. A sodelovanje je nujno tudi na višji ravni države. ZMOS v zavezništvu prepoznava priložnosti za boljše, usklajeno in proaktivno naslavljanje kompleksnih izzivov – od pomanjkanja ustreznih kadrov in pritiska na prostor do skladnega razvoja vseh delov države. Veseli me, da smo v zavezništvu izpostavili tudi vprašanje revitalizacije mestnih središč.«

Zavezništvo za razvoj vključuje sodelovanje gospodarstva in lokalnih skupnosti na štirih področjih. 

Pri razvoju kadrov z visoko dodano vrednostjo tako ključna področja sodelovanja zajemajo:

• podporo pri razvoju kompetenc in spretnosti (ustanovitev talentnih in podobnih centrov ter podpora startupom z visoko dodano vrednostjo, vključno z dostopom do virov financiranja, svetovanjem in mrežnimi priložnostmi ipd.); 
• skupna prizadevanja pri razvoju infrastrukture (tehnološki parki, raziskovalni in inovacijski centri); 
• spodbujanje raziskav in razvoja z omogočanjem javnega sofinanciranja tehnoloških in inovacijskih projektov; 
• sodelovanje pri raziskovalnih projektih, ki vključujejo inovacije in tehnologije z visoko dodano vrednostjo; 
• kadrovske štipendijske sheme ter 
• organizacijo kariernih sejmov in dogodkov.

Pri spodbujanju inovativnosti partnerji kot ključne izpostavljajo:

• podporo lokalnim skupnostim pri organizaciji razstav inovacij; 
• sodelovanje regionalnih gospodarskih zbornic in lokalnih skupnosti pri dogodkih, ki spodbujajo večjo vključenost lokalnih podjetij, občine pa lahko nudijo prostorske zmogljivosti, logistično podporo in promocijo dogodkov; 
• krepitev lokalnega inovacijskega ekosistema.

Predvidena ključna področja sodelovanja pri trajnostnem razvoju okolja in družbe med drugim vključujejo:

• razvoj skupnih trajnostnih strategij in projektov;
• usklajevanje politike med regionalnimi gospodarskimi zbornicami in lokalnimi skupnostmi za spodbujanje trajnostnega razvoja in usklajeno izvajanje ukrepov; 
• povezovanje z investitorji in omogočanje financiranja za trajnostne projekte prek regionalnih in lokalnih partnerstev ter privabljanje vlagateljev v zelene investicije; 
• spodbujanje krožnega gospodarstva z optimizacijo virov in zmanjševanjem odpadkov v proizvodnji in drugih gospodarskih dejavnostih; 
• vključevanje gospodarstva v kulturne ter druge lokalno pomembne projekte in dejavnosti ter 
• skupno zavezo decentraliziranemu razvoju države in gospodarstva preko ohranjanja delovnih mest v vseh delih Slovenije in spodbujanjem enakomernega razvoja podjetništva v državi.

Učinkovito prostorsko načrtovanje omogoča optimalno rabo prostora ter prispeva k trajnostnemu razvoju in gospodarski rasti. Kot ključna področja sodelovanja partnerji v Zavezništvu za razvoj izpostavljajo:

• spodbujanje prenove in revitalizacije starih urbanih središč; 
• spodbujanje gospodarstva k aktivnemu prispevku za urejen videz okolja in urejenost krajine; spodbujanje izgradnje pametnih mest; 
• usklajevanje prostorskega načrtovanja z razvojem prometne infrastrukture; sodelovanje pri ozaveščanju gospodarskih subjektov, zlasti na področju transporta in logistike, o njihovem vplivu na infrastrukturo in ogljičnem odtisu ter varnosti v lokalnih skupnostih; 
• ustvarjanje in širitev industrijskih parkov ter poslovnih con, ki privabljajo podjetja z visoko dodano vrednostjo; skupen nastop do vlade za izrabo degradiranih območij; 
• širitev varovanih pasov ob avtocestah na vsaj 200 metrov za gospodarske dejavnosti, kjer to ne posega v druge strateške in trajnostne politike občin in države; 
• načrtovanje fleksibilnih prostorov, ki omogočajo prilagoditev rastočim podjetjem in spodbujajo inovacije; 
• trajnostno načrtovanje prostora za prihodnje širitve in prilagoditve; 
• spodbujanje gradnje in prenove po trajnostnih standardih.

Zavezništvo bo spodbujalo tudi skupno ukrepanje v razmerju do nosilcev državnih politik, ki temelji na povezovanju resursov, znanja in izkušenj, s ciljem krepitve tako lokalnih kot nacionalnih gospodarskih potencialov, s posebnim poudarkom na inovacijah, trajnostnih rešitvah, vključno s krožnim gospodarstvom, in ustvarjanju priložnosti za razvoj delovnih mest za kadre z visoko dodano vrednostjo.

The post GZS z združenji občin podpisala Zavezništvo za razvoj first appeared on Media GZS.

V uvodnem nagovoru je dr. Miloš Bavec, direktor GeoZS poudaril, da je »evropska samooskrbnost na področju kritičnih mineralnih surovin imperativ, kar je tudi ključen razlog, da je Evropa je pripravila Uredbo o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami.« Izpostavil je, da Slovenija ima kritične mineralne surovine in zato se je država odločila, da v to področje  vloži znanje in sredstva. »V Sloveniji bomo po dolgih letih ponovno raziskovali mineralne surovine in prepričan sem, da bomo še rudarili, kdaj točno pa še ne vemo, zagotovo pa enkrat v naši prihodnosti in zagotovo z upoštevanjem najvišjih standardov varovanja okolja in družbene sprejemljivosti. Naša naloga je, da v naslednjih mesecih pripravimo osnutek NRP, da se bo njegovo izvajanje začelo že v tem letu in s tem namenom združujemo slovensko znanje in industrijo, pri čemer je ključno poznavanje potencialov primarnih mineralnih surovin v Sloveniji in potreb gospodarstva.«

Dr. Marko Maver iz Ministrstva za naravne vire in prostor je izpostavil, da se moramo opredeliti do evropske vizije o samooskrbnosti in kako želimo te  zahteve Evrope uresničevati. »V luči zelenega prehoda se poudarja samooskrbnost na  področju kritičnih surovin s ciljem zmanjševanja odvisnosti. Z vsebinsko dovršenim raziskovanim programom pa lahko Slovenija prispeva svoj delež k evropski samooskrbnosti s kritičnimi mineralnimi surovinami« in pri tem dodal, da pri uresničevanju zahtev EU po samozadostnosti oskrbe z mineralnimi surovinami obstajajo pravni, družbeni in okoljski izzivi.

Mag. Mateja Mlakar Papič iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je predstavila relevantne člene evropske Uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. »Kritične mineralne surovine so zaradi napetih geopolitičnih razmer vedno bolj aktualne, zato moramo povečati oziroma zagotoviti zanesljivo oskrbo s surovinami, da bomo zmanjšali svojo odvisnosti, recimo od Kitajske.« Poudarila je pomembnost Akta o kritičnih mineralnih surovinah in da je priprava NRP izjemno pomemben korak k temu, da bomo pridobili ažurirane podatke glede tega, katere mineralne surovine imamo v Sloveniji na razpolago.

Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je navedla podatke, da je »Mednarodna agencija za energijo napovedala, da bi se lahko svetovno povpraševanje po nekaterih kritičnih surovinah med letoma 2020 in 2040 povečala do 40-krat« in poudarila, da »EU trenutno uvozi kar 98 % svojih potreb po redkih zemeljskih elementih iz Kitajske, kar nas postavlja v skrajno ranljiv položaj, saj lahko trenutno  članice EU proizvedejo le 9 odstotkov potreb po kritičnih surovinah. Naš prehod v trajnostno prihodnost zahteva zanesljivo oskrbo z mineralnimi surovinami, kar je tudi ključno za zanesljivost proizvodnje.«  Navedla je, da »EU uvozi 98 % kritičnih mineralnih surovin z redkimi zemeljskimi elementi, kar predstavlja odvisnost in ranljivost, zato mora EU povečati svojo samozadostnost.« Povedala je, da napovedi nakazujejo, da bi za čiste tehnologije do 2050 potrebovali okoli 300 milijonov ton materialov, pri njihovem pridobivanju pa bi ustvarili kar 13 milijard odpadkov.

Predstavitev namena in ciljev NRP, časovni okvir priprave in izvedbe je predstavil dr. Gorazd Žibret iz GeoZS. Predstavil je preliminarni pregled in trenutno stanje nahajališč mineralnih surovin v Sloveniji ter povedal, da v Sloveniji trenutno poznamo 215 rudišč in rudiščnih pojavov. Ker pa ne poznamo dovolj podpovršja, globljega od 100 metrov, bo NRP zagotovo pripomogel k večji raziskanosti podpovršja. Omenil je, da imamo v Sloveniji med drugim ležišča svinca, cinka, antimona, boksita, barita, germanija, bizmuta, magnezija, litija in zaključil, da ima »Slovenija potencial, ki ga je treba raziskati.«

Strokovnjaki GeoZS, ki so nosilci posameznih segmentov priprave NRP, so v nadaljevanju posveta  podrobneje predstavili bistvene vsebine oziroma sklope NRP.

Rok Brajkovič iz GeoZS je predstavil sklop geološkega kartiranja znotraj priprave NRP. Z vključitvijo obstoječih podatkov, obstoječih geoloških kart, rezultatov geofizike, geokemije in arhivskih podatkov bodo določili perspektivna območja nahajališč mineralnih surovin. Izdelali bodo manjše, detajlne geološke karte perspektivnih formacij in lokacij, z vso analitiko ki bodo omogočale geološko interpretacijo.

Dr. Robert Šajn iz GeoZS je v okviru priprave NRP predstavil geokemijsko kartiranje na državnem nivoju. Za nadaljnje raziskave z geokemičnimi metodami v Sloveniji obstaja 70 perspektivnih lokacij. Na teh lokacijah je predvidenih 2500 lokacij vzorčenja. Izvedene bodo tudi litogeokemijske raziskave kamnin  in rudnin v okolici rudnih pojavov na lokacijah doline Meže, Idrijce ter bližnje okolice Litije. Geokemično kartiranje na državnem nivoju naj bi bilo končano v 5 letih.

Dr. Jure Atanackov iz GeoZS je predstavil  načrt geofizikalnih raziskav v okviru NRP in njihove multiplikativne učinke. Cilj je vzpostaviti podatkovno bazo oziroma geološke modele za opredelitve prostorske razširjenosti orudenj.

Snježana Miletić iz GeoZS je predstavila predlog za vzpostavitev nacionalnega observatorija za mineralne surovine za izvajanje nalog, ki jih predvideva Uredba o kritičnih surovinah. Observatorij bo predstavljal  centralno bazo podatkov in znanja o kritičnih mineralnih surovinah v Sloveniji vzdolž celotne verige vrednosti.

Evropska komisija je leta 2023 objavila seznam 34 kritičnih surovin, med katerimi je večina kovin. Na območju Slovenije smo intenzivno raziskovali kovinske mineralne surovine predvsem v obdobju med leti 1950 in 1980. Rezultat teh raziskav je metalogenetska karta SR Slovenije iz leta 1980. Po tem letu se je obseg raziskav mineralnih surovin, predvsem na področju raziskovalnega vrtanja, občutno zmanjšal. Z zaprtjem rudnikov se je po letu 1995 skoraj popolnoma ustavilo sistematično zbiranje podatkov o potencialnih območij za nahajališča kovinskih mineralnih surovin.

Ker je bila večina analiz rud iz slovenskih nahajališč mineralnih surovin opravljena pred več kot 40 leti, so njihovi rezultati zaradi napredka analitskih metod za današnje razmere nepopolni in zastareli. Poleg tega lahko sledne prvine v teh nahajališčih, ki pred desetletji niso bile zanimive za raziskovanje in izkoriščanje, danes predstavljajo ekonomsko enakovredno komponento kot glavna ruda. Zato je nujno ponovno sistematično pristopiti k vzorčenju slovenskih nahajališč mineralnih surovin in opraviti sodobne kemične analize, ki zajemajo širok spekter elementov. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo lahko bolje ovrednotili potencial posameznih rudišč za nahajanje in izkoriščanje kritičnih mineralnih surovin.

Priložnost za to je prinesla nova evropska Uredba o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. V skladu z določili Uredbe mora vsaka država članica do maja 2025 pripraviti nacionalni program za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine.

Moderirana diskusija je spodbudila udeležence k podajanju mnenj in vprašanj na področju raziskovanja in oskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami, ter predstavljajo prispevek k pripravi NRP. Dogodek je bil tudi odlična priložnost za mreženje raziskovalcev in strokovnjakov na področju kritičnih surovin ter gospodarstvenikov, ki nemoteno dobavo surovin nujno potrebujejo za delovanje in obstoj.

Kontakt za nadaljnje informacije:

Koordinator priprave NRP, Geološki zavod Slovenije dr. Gorazd Žibret – gorazd.zibret@geo-zs.si

The post Ali imamo v Sloveniji kritične surovine? Posvet o pripravi Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine first appeared on Media GZS.

Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaž Han in direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Minister Han je poudaril, da nam »vlaganja v strateške tehnologije, kot so digitalne tehnologije, globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, ter biotehnologije, ne ponujajo zgolj poti za preobrazbo obstoječih podjetij, temveč tudi temelje za nastanek novih, inovativnih poslovnih modelov, podjetij in prebojnih tehnoloških rešitev, ki bodo krojili prihodnost naše države in tudi Evrope.« »Naša država že ima odlične raziskovalce in podjetja, ki ustvarjajo inovacije na teh področjih. Naš cilj pa je, da jim s pomočjo STEP omogočimo še bolj spodbudno okolje za razvoj in komercializacijo njihovih idej, za kar bo do leta 2027 predvidoma namenjenih 80 milijonov evrov«, je zaključil.

Predelovalne dejavnosti v Sloveniji se v zadnjih dveh letih soočajo z zmanjšanjem naročil in posledično šibko rastjo dodane vrednosti, kar je posledica izgube konkurenčne prednosti evropske industrije na tujih in delno tudi na domačem trgu. Platformo strateških tehnologij za Evropo STEP generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal vidi kot priložnost za povečanje dodane vrednosti s ciljem dviga delež visokotehnoloških izdelkov na 20 odstotkov v petih letih. Slovenska podjetja po njenih besedah že danes veliko vlagajo v raziskave in razvoj in verjame, da bo ta znesek še naraščal. Zato kot pozitivno ocenjuje ohranitev olajšave za raziskave in razvoj, ki podjetja spodbuja, da res vlagajo več sredstev v ta namen. Glede na to, da bo iz naslova STEP realno imelo dostop največ okoli 500 slovenskih podjetij, je podala štiri priporočila, ki jih naj ministrstvo upošteva pri pripravi razpisov, in sicer: »oblikovanje razpisov z minimalnimi omejitvami, ki bi lahko podjetja ovirale pri dostopu do financiranja; spodbujanje slovenskih podjetij kot vodilnih partnerjev v evropskih projektih, razpis tudi ločenih razpisov izključno za slovenska podjetja ter kombinacijo različnih shem državnih pomoči, kar bi omogočalo bistveno večje investicije.«

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da prihodnja svetovna gospodarska rast ne bo veliko drugačna kot je bila v zadnjem desetletju, nekje pri 3 odstotkih. Azija ostaja glavni generator svetovne rasti. V Evropi je situacija predvsem zaradi visoke krepitve storitev v celoti stabilna, proizvodnja pa se krči. Zaradi nižjih stroškov proizvodnje kot v bolj razvitih državah so razmere in pričakovanja za Slovenijo nekoliko boljša. Je pa naša država izgubila eno od pomembnih konkurenčnih prednosti – stroškovni faktor industrije materialov. Cene električne energije za poslovne odjemalcev v Sloveniji so namreč zdaj enake povprečju EU, medtem ko so bile v preteklosti v poprečju za petino nižje. Slovenska industrija se sooča tudi s pomanjkanjem novih naročil in strukturnimi spremembami v avtomobilski industriji. Te razmere sicer v letu 2024 niso vodile do upada industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, saj je ta narasla za dober odstotek. Razpise na osnovi uredbe STEP vidi Ivanc kot priložnost za hitrejši dvig dodane vrednosti v predelovalnih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Med glavnimi tveganji za slovensko gospodarstvo je izpostavil geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter višje cene surovin.

Na panelu z naslovom Kriza mora biti priložnost so svoja stališča podali dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Peter Wostner (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), dr. Polona Domadenik (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Roswitha Golčer Hrastnik (direktorica Biosistemike) ter Bojan Ivanc (glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije).

Dr. Wostner je izpostavil, da moramo že danes razmišljati o tem, kaj bo prinesla prihodnost čez pet let. Platformo STEP vidi kot korak v pravo smer za Evropo. Če želimo uspešno sodelovati pri strateških tehnologijah na ravni EU, moramo vedeti, katere tehnologije so naša konkurenčna prednost. Uspeh ne bo sektorski, ampak bo odvisen od vlaganj v razvoj in interdisciplinarnega povezovanja. Kitajska je že pred desetimi leti začela vlagati velike vsote v razvoj, danes pa vlaga še več. Ima eno izmed najbolj avtomatiziranih proizvodenj na svetu. Če želimo biti konkurenčni, moramo tudi mi več vlagati v razvoj. Bolj se moramo osredotočiti na prebojne produkte in tehnologije. Opozoril je tudi na zamujanje z razpisi in negotovost, povezano s financiranjem. Že včeraj bi morali objaviti razpis za prebojne tehnologije za naslednjih pet let, da bi podjetja vedela, kdaj lahko računajo na sredstva, je bil jasen.

Dr. Domadenik je poudarila, da moramo izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje v širšem ekosistemu. Slovenska podjetja imajo veliko znanja in potenciala, da postanejo partnerji ali celo vodilni partnerji v evropskih projektih. Nišne priložnosti vidi na vseh treh področjih platforme STEP. Po njenem prepričanju imamo podjetja, ki razpolagajo z inovativnimi proizvodi ali storitvami ali pa njihove rešitve znižujejo strateško odvisnost, kar je eden od pogojev sodelovanja v razpisih STEP. Pomembno se ji zdi, da se država osredotoči na ključna področja, kjer bo vlagala v razvoj oz. da bo podprla sektorje, podjetja, ki razvijajo strateške tehnologije in imajo potencial.

Dr. Golčer Hrastnik je izpostavila pomen inovativnosti in povezovanja znanja na evropski ravni. Manjša podjetja imajo težave pri pridobivanju velikih investicij, vendar povezovanje s specialisti iz drugih držav omogoča napredek na področju prebojnih inovacij.

V kontekstu Evrope je Slovenija še vedno relativno ugodna država za proizvodnjo, vendar predvsem za tisto z višjo dodano vrednostjo, meni Bojan Ivanc, ki dodaja, da evropska gospodarstva z različnimi ukrepi poskušajo zaščititi svojo industrijo pred konkurenco, ki jo predstavljajo kitajski proizvajalci na evropskem in tretjih trgih. Platforma STEP bo lahko merljivo pozitivno vplivala na gospodarsko rast, če bo na voljo vsaj 200-300 mio evrov nepovratnih stroškov iz tega naslova.

Dr. Redek je opozorila na problem visokih stroškov energije, ki predstavljajo veliko breme za slovensko industrijo, saj je ta delež v 2022 in 2023 v strukturi prihodkov pomembno porasel. Podjetja veliko vlagajo v zelene tehnologije, da bi zmanjšala stroške energije. To je pomembno tudi z vidika investicijske dejavnosti. Podjetja potrebujejo znanje, kar je ključno gonilo rasti produktivnosti. Model sledenja najboljšim ni najbolj učinkovit. Podjetja, ki zaostajajo v razvoju, bodo morala spremeniti svoj poslovni model. Znanje kot človeški kapital je ključno. Platformo STEP vidi kot dobro priložnost. Pomembno je, da se osredotočimo na strateške prioritete države in podjetij ter vlagamo v razvoj. Kot izziv je izpostavila preveliko regulacijo v Evropi. Podjetja si ne želijo dodatne negotovosti. Potrebujejo predvidljivo okolje. Reforme, ki se pripravljajo, morajo imeti jasno časovnico. Država more imeti vzvode, da podjetjem v času krize pomaga.

O Platformi strateških tehnologij za Evropo

Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) je namenjena podpori evropskim industrijam za pospeševanje vlaganj v strateške tehnologije v Evropi z ustvarjanjem in usmerjanjem spodbud preko 11 programov EU na tri ključna ciljna naložbena področja:

• čiste, brezogljične in z viri učinkovite tehnologije (»cleantech«),
• digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije (»digital tech« in »deeptech«),
• biotehnologije (»biotech«).

Digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije pomenijo inovacije, ki temeljijo na znanosti in inženirstvu ter omogočajo preboje na področjih, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo, robotika in napredni materiali. Čiste in z viri gospodarne tehnologije, (tj. uporaba obnovljivih virov energije, napredni sistemi za shranjevanje energije, krožno gospodarstvo) so nujno potrebne za zeleno preobrazbo naše družbe, biotehnologije pa odpirajo vrata do revolucionarnih sprememb v medicini, kmetijstvu in industriji. Od razvoja personalizirane medicine, ki omogoča ciljno zdravljenje bolezni, do biotehnoloških rešitev za povečanje kmetijske produktivnosti in bioloških alternativ za industrijske procese.

»Cilji platforme STEP so pomembni za slovenske nacionalne gospodarske ambicije, še posebej načrtovano pozicioniranje Slovenije kot novega evropskega središča za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij«, je povedal državni sekretar Matevž Frangež.

Slovenija je na vrsti področij že sedaj pomemben proizvajalec in razvijalec tehnologij, ki so deležne pozornosti platforme STEP, zato imamo dobro priložnost, da z okrepljenim projektnim pristopom postanemo eni izmed boljših pri implementaciji ciljev platforme STEP. Imenovan je bil tudi pristojni nacionalni organ, ki deluje kot glavna kontaktna točka za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.

S 1. decembrom 2024 je naloge glavne kontaktne točke prevzel Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS), kjer je organizirana posebna projektna enota »STEP Slovenija«. »STEP Slovenija postaja osrednje informacijsko stičišče za vse relevantne deležnike STEP platforme in bo v prihodnjih letih nudila podporo za aktivnosti in spodbude na tehnoloških področjih STEP«, je v predstavitvi povedala direktorica SPS mag. Maja Tomanič Vidovič. Osredotočeni bomo k prepoznavanju primernih projektov ter spodbujanju podjetji k prijavi na nacionalne in evropske razpise. Vzpostavljena je že spletna stran www.stepslovenija.si, na kateri je dostopen tudi vprašalnik za preverjanje interesa oziroma pridobivanja informacij o potencialnih prijaviteljih in skladnosti njihovega projekta s pogoji STEP. »Evropa išče razvojne zmagovalce v gospodarstvu, ki jih zaradi trenutnih globalnih razmer nujno potrebuje. Veseli nas, da bo Slovenski podjetniški sklad kot nacionalna kontaktna točka STEP platforme sodeloval pri pomembni nalogi,« je še dodala mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica SPS.

Sredstva za STEP

»Slovenija v okviru STEP želi podpreti ambiciozne projekte, zato si Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter drugimi resorji prizadeva za umestitev STEP ukrepov v okvir Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Na MGTŠ načrtujemo, da bomo lahko v Programu za STEP ukrepe namenili 80 milijonov EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«, je predstavila v. d. direktorice Direktorata za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Alenka Marovt. Poleg tega bodo za STEP projekte namenjena tudi sredstva v okviru 5 centraliziranih evropskih programov: Obzorje Evropa, Inovacijski sklad, Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in progam EU4Health. Projekti, ki bodo na STEP ukrepih v okviru teh centraliziranih programih dosegli pozitivno oceno, bodo označeni s t. i. pečatom suverenosti.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport spodbuja podjetja k prijavi tudi na centralizirane evropske programe. Da bi spodbudili prijave malih in srednje velikih podjetij na program Obzorje Evropa, načrtuje ministrstvo preko SPS v naslednjih mesecih objavo vavčerjev – spodbud male vrednosti prav na tem področju. S sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport načrtuje tri vrste ukrepov:

• javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in proizvodnje strateških tehnologij in njihovih vrednostnih verig,
• spodbude za podjetja, vključena v pomembne projekt skupnega evropskega interesa,
• spodbude za projekte, ki so na centraliziranih programih prejeli pečat suverenosti.

Generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Salecl je izpostavil tudi možnost vstopanja ambicioznih podjetij v pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI), saj je to zanje pomembno ne le zaradi izvedenega sofinanciranega projekta pač pa tudi zaradi možnosti povezav z drugimi pomembnimi evropskimi deležniki na posameznem področju in s tem vstopanjem v evropske verige vrednosti. V zvezi z načrtovanim javnim razpisom je povedal, da bodo sredstva namenjena tako za raziskovalno razvojne projekte kot tudi projekte vzpostavitve proizvodnje na področju strateških tehnologij. Pri dodeljevanju sredstev bo pomembna umeščenost projekta v določeno kohezijsko regijo, pri čemer bo več sredstev namenjenih za Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.

Dogodek je potekal v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega podjetniškega sklada.

The post Priložnosti za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij v ospredju Slovenskega industrijskega foruma first appeared on Media GZS.

Slovenija bo vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije uradno obeležila 10. januarja 2025, ko bo v Centru Noordung v Vitanju potekala osrednja slovesnost z neposrednim prenosom na TV Slovenija. Osrednja govornika na slovesnosti, ki jo bo zasnoval in režiral Nejc Gazvoda, bosta predsednik vlade dr. Robert Golob in generalni direktor ESA Josef Aschbacher. Istega dne bo v Rimskih Toplicah potekal vrh med Slovenijo in ESA, osredotočen na nove priložnosti, ki jih članstvo prinaša slovenskemu vesoljskemu sektorju.

Slovenija sicer sodeluje z ESA od leta 2009, pridruženi status pa je nadgradila leta 2020. Junija 2024 je Slovenija podpisala sporazum za polnopravno članstvo, ki bo začelo veljati 1. januarja 2025. Do danes je bilo podpisanih več kot 60 pogodb z ESA, kar je omogočilo visokotehnološke projekte slovenskih podjetij in institucij.

Prošnjo za vstop v polnopravno članstvo je Slovenija uradno predala na vesoljskem vrhu v Sevilji novembra 2023. Temu so sledila intenzivna pogajanja, ki so se uradno zaključila s podpisom pogodbe o pristopu Slovenije v polnopravno članstvo Slovenije v ESA, ki so jo 18. junija 2024 v Parizu podpisali predsednik vlade dr. Robert Golob, generalni direktor ESA Josef Aschbacher in predsednik sveta ESA Renato Krpoun.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

The post Slovenija s 1. januarjem polnopravna članica Evropske vesoljske agencije first appeared on Media GZS.

Predstavniki delodajalskih organizacij so se na seji ESS seznanili s predlogom zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga in mu niso nasprotovali. »Kot pozitivno ocenjujemo predlagano rešitev nadaljevanja proizvodnje električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene to omogočale, ter predlog konkurenčno sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritje dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo stranskega produkta električne energije, katerega obseg je odvisen od toplotnega odjema, saj bo s tem nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje. Pri tem pa se ne sme pozabiti na gospodarstvo,« je komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček predlog zakona, ki ga je pred dnevi obravnaval tudi Upravni odbor GZS. Zaskrbljenost je izrazil glede vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ6 na stabilnost energetskega sistema in povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije. Kritičen je bil tudi glede skrajšanja obveznosti izvajanja gospodarske javne službe na 30. 4. 2027, kar je občutno krajše od časovnice, določene v prvi verziji zakona (31. 12. 2029) in od predvidenega roka v strategiji za izstop iz premoga (zaprtje TEŠ 6 do 2033). Zato je ponovil poziv UO GZS, da Vlada preoblikuje in primerno tehnično in finančno ovrednoti trenutni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 (NEPN 5.0), preden ga posreduje na Evropsko komisijo. Pri tem mora upoštevati predčasno zmanjšanje obratovanja in predčasno zaprtje TEŠ 6 ter obstoječe scenarije v NEPN-u ponovno ovrednotiti na podlagi urnih bilanc. Spomnila je tudi na sklepe 19. Vrha slovenskega gospodarstva, da se ne sme povečevati delež uvoza električne energije glede na leto 2023 (maks. 9 % uvoz), ampak se mora uvozna odvisnost Slovenije postopoma zmanjševati.

GZS je na seji ESS pozdravila tudi kompromis socialnih partnerjev in vlade vsaj pri najbolj problematičnih točkah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, saj trenuten zakon ni življenjski in je v škodo tako delodajalcem kot tudi delavcem v nekaterih dejavnostih (npr. kreativnih…). Gorenšček je to komentiral z besedami, da »smo na GZS zadovoljni, da predlog novele zakona omogoča nekatere izboljšave. Kljub kompromisu pa je treba razmisliti o pripravi novega zakona, ki bo naslovil uveljavljene sodobne oblike dela, kot so delo na domu, delo na daljavo, projektno delo …«

Glede izhodišč za pripravo novele zakona o skladnem regionalnem razvoju je GZS na ESS jasno izpostavila, da gre pri pripravi sprememb zakona za poizkus izključevanja gospodarskih zbornic iz teme regionalnega razvoja in posledično bohotenje mreže javnih agencij na račun gospodarstva. Poudarila je, da je pri razvojnih nalogah države, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu, nujna vključitev reprezentativnih gospodarskih zbornic ter njihovih mrež regionalnih oziroma območnih zbornic. Zbornice bi lahko izvajale naloge, kot so regijske sheme kadrovskih štipendij, izvajanje ukrepov na področju izobraževanja in usposabljanja ter dviganje kompetenc zaposlenih, spodbujanje inovativnosti, izvajanje aktivnosti za internacionalizacijo na regionalni ravni, komplementarno z regijskimi programi, koordinacija gospodarskih projektov in priprava regijskih razvojnih strategij.

ESS je obravnaval tudi predlog novele o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Kot je izpostavil Gorenšček, »pozdravljamo, da je vloga GZS oz. reprezentativnih zbornic kot podpornega okolja za raziskave, razvoj in inovacije jasno zapisana v predlog novele, ter da je jasno navedeno, da mora biti v Sloveniji delež aplikativnih projektov vsaj 25 %,« ob tem pa dodal, da se je sicer GZS zavzemala celo za 40-odstotni delež. Po drugi strani GZS vztraja, da se v zakon vključi nujnost izvajanja raziskovalnih projektov vsaj na področjih, ki jih pokriva Strategija pametne specializacije. »Država je preko Pametne specializacije sprejela odločitev, kam naj se usmeri gospodarstvo. Če na teh področjih nimamo raziskovalnih projektov, pomeni, da so podjetja prisiljena to znanje kupovati v tujini, kar je povsem nesprejemljivo in kaže na slabo upravljanje RRI sistema,« je bil jasen Gorenšček. Izrazil je zadovoljstvo, da »smo na seji dobili obljubo, da ne bo uveden register podjetij za sodelovanje na razpisih.« GZS je namreč vseskozi vztrajala, da ni dopustno, da bi za inovacijsko dejavnost postavili pogoj vpisa podjetja v register za sodelovanje na razpisih. Takšnega pogoja namreč ni nikjer na EU instrumentih (Horizon, EIC, Digital …).

The post GZS na ESS podprla predlog spremembe evidenc delovnega časa ter opozorila na nujnost povečanja energetske samozadostnosti first appeared on Media GZS.