Člani strateškega sveta so izpostavili, da je treba rešitev za konkurenčno oskrbo z energijo – tako glede konkurenčnih cen kot zanesljive oskrbe – potrebno iskati v dogovoru med vlado, energetskimi družbami in gospodarstvom. Predlagali so pripravo podobnih ukrepov, kot so bili uvedeni v času izjemno visokih cen električne energije, med drugim sprejem interventnega zakona.

Izkušnje iz vojne v Ukrajini so jasno pokazale, kako ranljiv je evropski energetski sistem. Evropa in Bruselj zato pripravljata nabor ukrepov za večjo odpornost in stabilnost oskrbe v aktualnih razmerah. Ob tem pa so potrebni tudi slovensko specifični ukrepi, prilagojeni potrebam našega gospodarstva, je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je orisal trenutne razmere. Slovenija je na morebitne spremembe na energetskih trgih dobro pripravljena. Zakonske podlage za ukrepanje so vzpostavljene, zato lahko država v primeru potrebe hitro reagira. Na področju električne energije Slovenija trenutno ne zaznava večjih tveganj – položaj je stabilen, dobavitelji ne potrebujejo državne podpore, veliko je bilo narejenega na področju samooskrbe in razpršenega portfelja virov. Minister svetuje podjetjem, da se povežejo s svojimi dobavitelji in preučijo najbolj optimalen zakup elektrike  in drugih energentov za prihodnje obdobje glede na posamezna tveganja in specifike podjetij.

Pri zemeljskem plinu je položaj nekoliko bolj občutljiv, saj Slovenija nima lastnih skladišč in je v celoti odvisna od uvoza. Kljub temu kratkoročno in srednjeročno ni pričakovati motenj v oskrbi. Ključno pa bo dolgoročno načrtovanje skupaj z gospodarstvom, zlasti ob upoštevanju geopolitičnih razmer. Največ izzivov ostaja na področju naftnih derivatov. Slovenija je zaradi nižjih cen privlačna za čezmejni nakup, predvsem za kupce iz Italija in Avstrije ter za tranzitni promet, kar povzroča pritiske na logistiko in distribucijo goriv. Kratkoročno država razmere pozorno spremlja, vendar je manevrski prostor omejen tudi zaradi razmer v sosednjih državah in notranjepolitičnih okoliščin.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je prikazal aktualne razmere na trgu naftnih derivatov. Promptne / spot cene nafte so pridobile 40-50 odstotkov v obdobju od začetka konflikta. Cene zemeljskega plina se gibljejo podobno oziroma so porasle še bolj, za dve tretjini, s 30 EUR/MWh prek 50 EUR/MWh. Hitro so se povišale tudi cene električne energije, nekoliko bolj na kratek rok (2. in 3. četrtletje 2026), za okoli 27 % nekoliko manj pa za leto 2027 (za 15 %). Ozko grlo trenutno vidi v fizični dobavljivosti nafte, vendar predvsem za kupce iz Azije, ki so ključni kupec nafte iz Bližnjega vzhoda. Ob tem je opozoril tudi na dvig cen premoga in predvsem aluminija. Cene energentov so globalne in so trenutno podvržene predvsem ne dobavljivosti naftnih derivatov in zemeljskega plina zaradi situacije v Hormuški ožini.

Mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) glede na to, da se približuje poletno obdobje, ko je veliko sončne energije, pričakuje ekstremno visoke cene električne energije v nočnem času in relativno nizke v dnevnem času. Predlaga razmislek o delnem zakupu za letih 2028 in 2029, ker se te cene niso pomembno povečale, ne pa še za leto 2027. Ob tem napoveduje izjemno povišanje cen, v kolikor se bo vojna podaljšala. Predlagal je čim hitrejšo komunikacijo med vlado, GZS in EZS ter hitro odzivnost. EZS bo o kakršnih koli spremembah obvestila GZS, ki bo po presoji sklicala strateški svet. Meni, da bo hitro tudi treba pripraviti in sprejeti konkretne ukrepe. Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak je zbranim predala še informacijo s seje Upravnega odbora EZS, da v tem trenutku ni tveganj glede količin dobave, so pa tveganja v povezavi s cenami, ki so trenutno precej volatilne.

Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov, je izpostavil, da kratkoročno tveganja glede fizične oskrbe s plinom ni. Okoli 20 % svetovne oskrbe z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) poteka prek Hormuške ožine. Od celotnega uvoza LNG v Evropo katarski plin predstavlja približno 8 % (podatek za leto 2025). Cene plina so se povzpele na ravni iz zimskega obdobja 2024/25. Napolnjenost plinskih skladišč v EU je bila 12. marca letos 29,1 %, kar je predvsem posledica nižje začetne napolnjenosti pred sezono. Skladišča se trenutno praznijo s hitrostjo do 0,1 % na dan, ponekod pa že prihaja do rahlega polnjenja. Ključni problem je trenutna struktura cen, pri kateri trgovci nimajo ustreznih spodbud za polnjenje skladišč. Če se to ne bo pravočasno razrešilo, bo ob koncu poletja oz. začetku jeseni pritisk na cene izrazit, je opozoril. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, kjer potekajo razprave o možnih ukrepih.

Po besedah izvršnega direktorja nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu, Tomaža Slavca,  ta zagotavlja zadostne količine goriv tudi v prihodnje. Izzive trenutno predstavlja cenovni model, ki spodbuja povpraševanje tako fizičnih kot pravnih oseb iz sosednjih držav ter tranzita. V obmejnih območjih zato beležijo tudi do 4-kratnik običajne prodaje. Oskrba do morskih skladišč poteka nemoteno, začasni izpadi oskrbe bencinskih servisov pa so povezani z železniško in cestno logistiko.

Marko Drobnič, predsednik GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin, je izpostavil veliko izpostavljenost podjetij v elektrointenzivni industriji pri zemeljskem plinu na cenovnem nivoju, seveda pa skrbi tudi zanesljivost oskrbe v prihodnjih mesecih. Zato predlaga pripravo podobnih ukrepov, kot so bili uvedeni v času izjemnih cen električne energije.

Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS – Združenja kovinskih materialov in nekovin, je povzela predloge kratkoročnih ukrepov GZS. Kot je poudarila, je  največja skrb podjetij zanesljiva dobava plina, kjer sicer zaenkrat ni groženj za omejitve dobav. Med predlogi je navedla možnost oblikovanja prednostnih porabnikov zemeljskega plina ter pripravo interventnega zakona za zemeljski plin s kapico na maksimalno ceno plina. Kot je dodala, so cene električne energije za industrijo v Sloveniji še vedno močno nad cenami za industrijo kot npr. v Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji. Med možnimi ukrepi je na tem področju med drugim navedla znižanje obdavčitev energentov za (velike) porabnike energije na višino najnižje stopnje obdavčitve EU, znižano stopnjo DDV na energente ali uvedbo »bonitete za velike porabnike“, ki imajo stabilen odjem električne energije v pasu in lahko nastopajo kot »sistemska rezerva«. Izrazila je prepričanje, da je zaradi konkurenčnosti industrije ključno, da se mehanizmi pomoči sprožijo čimprej, in se izkoristi najprej možnosti v Sloveniji, nadalje pa pričakovane ukrepe, ki jih bo predlagala Evropska Komisija. Sicer pa na dolgi rok lahko krizo učinkovito ublažimo z novim konceptom optimalnega energetskega sistema Slovenije ter izgradnjo nekaterih novih proizvodnih kapacitet za električne energijo.  Strateški svet GZS za energetski prehod lahko pomembno prispeva k dialogu in iskanju konsenza.

The post Na strateškem svetu GZS za energetski prehod razprava o vplivu razmer na Bližnjem vzhodu na dobave in cene energentov first appeared on Media GZS.

Hkrati strateški svet poudarja, da gospodarstvo tu prepoznava svojo vlogo kot ključen razvojni partner, ki s svojim znanjem, inovacijami in upravljavskimi kompetencami prispeva k učinkovitejšemu, bolj odpornemu in sodobno organiziranemu zdravstvenemu sistemu.

Mag. Aleš Bizjak, predsednik Strateškega sveta GZS za zdravje: »Zdravstveni sistem je eden najzahtevnejših podsistemov države. Njegovo upravljanje mora temeljiti na strokovnosti, merljivih ciljih in jasni odgovornosti za rezultate. Ključno je, da odločitve temeljijo na podatkih, merljivih učinkih in dolgoročni vzdržnosti sistema. Zdravstvo ni zgolj javnofinančni strošek, temveč pomembno gonilo gospodarske rasti in družbene odpornosti. Zato moramo v prihodnjem obdobju okrepiti profesionalno upravljanje, zagotoviti boljšo organizacijo dela in ustvariti stabilen okvir, ki omogoča predvidljivo načrtovanje ter sodelovanje vseh ključnih deležnikov,«

Dostopnost in učinkovitost sta temelj zaupanja

Dostopnost zdravstvenih storitev neposredno vpliva na zaupanje prebivalstva v sistem in na pravočasno obravnavo zdravstvenih težav. Daljše čakalne dobe pomenijo zamik diagnoz in zdravljenja ter dodatne obremenitve tako za paciente kot za izvajalce. Povprečna čakalna doba za napotnico »zelo hitro« se je med aprilom 2024 in decembrom 2025 povečala za 63 odstotkov. To kaže na nujnost po izboljšanju organizacije dela in upravljanja zmogljivosti ter večji preglednosti čakalnih seznamov.

Strateški svet GZS za zdravje podpira:

• sistematično upravljanje čakalnih seznamov,
• plačilo nadomestila za neupravičeno odsotnost na naročenih storitvah,
• ustrezno upravljanje bolniških odsotnosti,
• pospešeno zaposlovanje strokovnjakov iz tujine in povečanje vpisnih mest zdravstvenih programov ter
• nediskriminatorno obravnavo javnih in koncesioniranih izvajalcev.

Zavzema se tudi za:

• modernizacijo postopkov vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA) ter
• celovit pristop k izračunu širše družbene vrednosti intervencij v zdravstvu kot osnovo za načrtovanje in odločanje.

Stabilno financiranje podpira razvoj

Finančna struktura zdravstvenega sistema pomembno vpliva na njegovo dolgoročno stabilnost in predvidljivost. Obremenitev dela s prispevki ima hkrati vpliv na konkurenčnost gospodarstva in stroške zaposlovanja. Skupna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša 13,45 odstotka, kar presega povprečje srednjeevropskih držav (10,2 odstotka). Zavarovanci plačujejo tudi obvezni mesečni zdravstveni prispevek v višini 39,36 evra (od marca 2026).

Strateški svet GZS za zdravje zagovarja:

• ohranjanje stabilnih prispevnih stopenj brez dodatnega dvigovanja,
• uvedbo razvojne kapice na zdravstvene prispevke ter
• davčno spodbujanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Podpira tudi prehod k vrednostno zasnovanemu določanju cen zdravstvenih storitev, ki spodbuja učinkovitost in kakovost.

Zdravje zaposlenih je razvojna prednost

Zdravje aktivne populacije je ključno za produktivnost, stabilnost delovnih mest in širši gospodarski razvoj. Dolgotrajne ali pogoste bolniške odsotnosti pomenijo obremenitev za podjetja in sistem socialne varnosti ter nenazadnje celotno družbo ter negativno vplivajo na organizacijo dela. V prvem polletju 2025 je bilo povprečno izgubljenih 5,78 delovnih dni na zaposlenega, delež začasno odsotnih zaposlenih pa je dosegel 13,7 odstotka, kar presega povprečje EU (10,2 odstotka). To potrjuje potrebo po sistemskem pristopu k obvladovanju absentizma.

Strateški svet GZS za zdravje predlaga:

• digitalno podprto in strokovno utemeljeno odločanje o bolniškem staležu,
• zgodnje vračanje zaposlenih na delo glede na zmožnost
• jasne standarde za preprečevanje zlorab
• davčne spodbude za preventivne programe v podjetjih
• vrnitev obdobja nadomestila v breme delodajalca s 30 na 20 dni.

Profesionalno upravljanje krepi stabilnost sistema

Kompleksnost zdravstvenega sistema zahteva jasno razmejitev odgovornosti, profesionalno vodenje ter merjenje rezultatov. Učinkovitost organizacije dela, administrativna bremena in usklajenost z evropskim regulativnim okvirom pomembno vplivajo na delovanje sistema in njegovo prilagodljivost prihodnjim izzivom.

Strateški svet GZS za zdravje podpira:

• profesionalizacijo upravljanja zdravstvenih zavodov,
• ločitev strateške in operativne funkcije države,
• uvedbo kazalnikov uspešnosti in odgovornosti vodstev,
• odpravo nepotrebnega dodajanja regulatornih bremen (t.i. »gold-platinga«), regulatorne peskovnike za inovacije
• obvezen test javno-zasebnega partnerstva pri večjih investicijah.

Razvojno partnerstvo je pot naprej

Gospodarska zbornica Slovenije zagovarja vlogo gospodarstva kot aktivnega partnerja pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Podjetja lahko s svojimi kompetencami na področju upravljanja, optimizacije procesov in digitalizacije prispevajo k merljivim izboljšavam.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Učinkovito upravljanje, preglednost delovanja in jasna odgovornost za rezultate so temelj zaupanja v zdravstveni sistem. Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri oblikovanju in izvedbi konkretnih rešitev. Razvojno partnerstvo med državo, stroko in gospodarstvom je okvir za doseganje merljivih izboljšav slovenskega zdravstva.«

Strateški svet GZS za zdravje zato predlaga okrepitev institucionaliziranega sodelovanja med državo, stroko in gospodarstvom kot trajnega mehanizma za usklajevanje prioritet in izvedbo razvojnih ukrepov.

• STALIŠČE STRATEŠKEGA SVETA GZS ZA ZDRAVJE O ZDRAVSTVU V SLOVENIJI IN PARTNERSTVU ZA NAPREDEK

The post Strateški svet GZS za zdravje predlaga konkretne ukrepe za učinkovitejši zdravstveni sistem first appeared on Media GZS.

Mag. Gonzalo Caprirolo z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavil analizo »Napoved trga dela v Sloveniji za obdobje 2025–2039: prihodnji trendi delovne sile in potrebe po znanju in kompetencah«, ki zajema aktualne trende na trgu dela in napovedi potreb trga dela v Sloveniji do leta 2039.

Red. prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je prikazala »Analizo pomanjkanja kadrov za potrebe slovenskega gospodarstva in družbe: kadri za visoko-produktivno, inovativno gospodarstvo in dvojni prehod v digitalno in zeleno družbo«. Analiza med drugim vključuje pregled potreb po panogah in poklicih, oceno kratkoročnega stanja ter simulacijo srednjeročnih potreb v kontekstu prestrukturiranja industrije in prehoda v digitalno ter zeleno gospodarstvo. Izpostavljen je bil tudi razkorak med trenutnim stanjem na trgu dela in simuliranimi prihodnjimi potrebami.

Obe analizi sta pokazali, da se Slovenija sooča z izrazitimi demografskimi in strukturnimi izzivi pri zagotavljanju ustrezno usposobljenega kadra. Člani strateškega sveta so v razpravi izrazili podporo nadaljnjemu razvoju Platforme trga dela, ki jo pod okriljem MDDSZ razvija Zavod RS za zaposlovanje. Takšna platforma naj omogoča zanesljive projekcije kadrovskih potreb po sektorjih, poklicih in kompetencah ter vzpostavlja neposredno povezavo z izobraževalnim sistemom in vpisnimi politikami. Člani so hkrati poudarili pripravljenost gospodarstva za aktivno sodelovanje pri oblikovanju podatkovnih podlag. Ob tem so izpostavili, da morajo biti vhodni podatki za pripravo napovedi verificirani z vidika delodajalcev, saj le tako lahko napovedi prihodnjih potreb po kadrih odražajo dejanske zahteve gospodarstva.

The post Strateški sveti za kadre, izobraževanje in trg dela o projekcijah kadrovskih potreb gospodarstva first appeared on Media GZS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je v uvodu poudaril, da učinkovit zdravstveni sistem ni le socialna kategorija, temveč strateški temelj gospodarstva. Po njegovih besedah je nujno, da pogled s stroškov preusmerimo na vrednost – »Zdravje ni strošek, ampak naložba v prihodnost.«

Člani sveta so v razpravi izpostavili ključne teme in izzive, ki bodo usmerjali delo SSZ. Tako so med drugim spregovorili o absentizmu, ki v Sloveniji še naprej narašča in postaja tudi gospodarski problem. Slovenija je po številu bolniških dni med evropskimi državami v samem vrhu. V prvem polletju letošnjega leta se je število bolniških odsotnosti povečalo še za dodatnih 4,3 %. »Boljša preventiva in pravočasno zdravljenje sta najhitrejši poti do nižjega absentizma – in konkreten dokaz, da vlaganja v zdravje prinašajo rezultate,« je dejal Gorenšček.

Člani strateškega sveta so poudarili, da mora digitalizacija zdravstva postati orodje za večjo učinkovitost, transparentnost in dostopnost storitev. Opozorili so na demografske izzive, kjer se Slovenija sooča z izrazitim upadom rojstev, ki se je od leta 2014 zmanjšalo za 22.000.

Razvoj in izobraževanje vidijo kot temelj dolgoročne stabilnosti sistema, pri čemer so izpostavili nujnost intenzivnejšega povezovanja izobraževalnih, raziskovalnih in gospodarskih okolij. Večjo učinkovitost sistema bo po njihovem prepričanju zagotoviti z uvajanjem inovacij, novih modelov upravljanja in večjo odgovornostjo vseh deležnikov.

Člani strateškega sveta so se strinjali, da morajo spremembe v zdravstvu potekati z majhnimi koraki, vendar skupaj – z jasnim ciljem, da se okrepi slovenski zdravstveni sistem, izboljša kakovost življenja prebivalcev ter ohrani konkurenčnost gospodarstva.

The post Strateški svet za zdravje GZS razpravljal o ključnih izzivih zdravstvenega sistema first appeared on Media GZS.

»Današnje srečanje z evropsko komisarko Marto Kos ocenjujem kot zelo konstruktivno. Veseli nas, da je sprejela naše povabilo in z nami razpravljala o širitvi EU ter priložnostih, ki jih ta prinaša za slovensko gospodarstvo. Slovenija je majhna, a inovativna in izvozno usmerjena država, zato je širitev EU v našem interesu. Za podjetja pomeni nove izvozne priložnosti, vključevanje v infrastrukturne projekte, investicije in partnerstva,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka po srečanju. Slovensko gospodarstvo želi biti po njegovih besedah »partner, ki prinaša konkretne rešitve, ne le opazuje. GZS bo zato še naprej podpirala pobude, ki spodbujajo preglednost, pravno varnost in odprtost trgov, saj verjamemo, da lahko Slovenija služi kot most med podjetji EU in podjetji na trgih v procesu širitve.« Izrazil je pričakovanje, da bo EU zagotovila usklajenost energetskih, okoljskih, industrijskih in trgovinskih politik ter tako evropskim podjetjem omogočila konkurenčnost, namesto dodatnih birokratskih ovir. »Naša sporočila so jasna: potrebujemo poenostavitev administrativnih postopkov, hitrejšo implementacijo EU politik, podporo inovacijam in digitalizaciji ter aktivnejšo zaščito podjetij pred globalnimi tveganji,« je sklenil.

Evropska komisarka mag. Marta Kos je poudarila, da je »širitev Evropske unije strateška in poslovna naložba. Z reformami in postopnim vključevanjem naših partneric v enotni trg že nastaja večji, predvidljivejši in pravno varnejši gospodarski prostor od Jadrana do Črnega morja. EU hkrati aktivno vlaga v Zahodni Balkan in obnovo Ukrajine. Slovenska podjetja imajo zaradi geografske bližine, poznavanja jezika in poslovne kulture ob tem edinstveno prednost. Podjetnike sem danes pozvala, da izkoristijo nov zagon širitve in med prvimi začnejo vlagati v regijo in tako soustvarjati vseevropsko prihodnost.«

Srečanje, ki je potekalo na pobudo GZS, je moderiral dr. Žiga Vavpotič, predsednik Strateškega sveta GZS za internacionalizacijo, ki je ob tej priložnosti dejal: »Kot predsednik Strateškega sveta za internacionalizacijo pri GZS poudarjam, da je današnje srečanje s komisarko Marto Kos dragocena priložnost za razumevanje širitve kot gospodarskega in ne zgolj političnega projekta. Veseli me, da smo v razpravo vključili tudi predstavnike Gospodarskega kroga, saj prav gospodarstvo in z njim podjetja nosijo ključni del izzivov in priložnosti na tem področju. Le s skupnim delovanjem lahko Slovenija v celoti izkoristi priložnosti, ki jih prinaša prihodnja širitev EU. Slovenija pa je lahko ponosna, da ima takšno komisarko na tem področju.«

Video izjavi predsednika GZS Tiborja Šimonke in evropske komisarke Marte Kos sta na voljo na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir GZS.

The post Komisarka Marta Kos s predstavniki gospodarstva o poslovnih priložnostih širitve EU first appeared on Media GZS.

Analiza Zavoda RS za zaposlovanje kaže, da se gospodarstvo kljub upadu formalno prijavljenih prostih delovnih mest še vedno sooča z izrazitim primanjkljajem IKT kadra. Podjetja poročajo o težavah pri iskanju programerjev, razvijalcev in analitikov programske opreme ter strokovnjakov za podatkovne baze in omrežja. Kot je izpostavil predsednik GSSD Igor Zorko, to potrjuje nujnost vlaganj v digitalne kompetence. Po podatkih GZS bi Slovenija vsako leto potrebovala več kot 6.000 novih IKT-strokovnjakov, da bi dosegla cilje digitalizacije, je povedal direktor GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije mag. Nenad Šutanovac. Trenutno pa je priliv IKT strokovnjakov na trg v povprečju dobrih 2.000 letno. Dodal je, da »rezultati meritev digitalne zrelosti kažejo, da slovenska mala in srednja podjetja močno zaostajajo za povprečjem EU. Največje težave so na področju digitalnih kompetenc zaposlenih in pomanjkanja IKT strokovnjakov, kjer je Slovenija šele na 25. mestu v EU. Posledično MSP težje uvajajo napredne tehnologije, kar znižuje njihovo produktivnost in konkurenčnost.«

»Evropske analize kažejo, da je računalništvo in informatika (RIN) kot splošno izobraževalni predmet že vpeljan v večini držav članic EU. Kar 18 držav članic in več drugih evropskih držav je RIN vključilo v osnovne in srednje šole. Slovenija se uvršča med redke, ki to šele načrtujejo. Visokokakovostno poučevanje RIN učencem zagotavlja temeljna znanja in veščine za razumevanje in soustvarjanje digitalne družbe,« je bil jasen Andrej Brodnik iz UL FRI in UP FAMNIT ter član Skupine ekspertov pri Evropski komisiji za razvoj usmeritev za visoko kakovostno RIN.

Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je podal načrte in časovnico za uvajanje obveznega predmeta RIN v šolski sistem, pri čemer je poudaril pomen sodelovanja gospodarstva in izobraževalnih ustanov. »Državni zbor je nedavno sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, ki uvaja nov obvezni predmet Informatika in digitalne tehnologije, s katerim želimo zagotoviti digitalno pismenost kot temelj sodobnega izobraževanja. Predmet je načrtovan vstopiti v obvezni program v 7. razredu najkasneje s 1. septembrom 2028, strokovni svet pa bo moral učni načrt potrditi do konca leta 2027. Sistem je že vzpostavljen — sedaj je pred nami ključni korak priprave kakovostnega učnega načrta. Po začetni uvedbi bo predmet spremljan, vrednoten in, če se bo program prijel, se bo nadaljevalo z uvajanjem RIN.«

V GZS posebej izpostavljamo, da je za dolgoročen razvoj gospodarstva nujno zgodnje razvijanje digitalnih kompetenc in algoritmičnega razmišljanja pri mladih, saj to prispeva k širši digitalni pismenosti prihodnje delovne sile. Prav zato je sistematična uvedba predmeta RIN v vseh triadah osnovne šole in v vseh razredih splošnih srednjih šol nujna za dolgoročno zagotavljanje kadrovskega potenciala. Zato pričakujemo nadaljnjo časovnico širjenja uvajanja tega predmeta v naslednjih letih. Ob tem pa GZS poudarja tudi pomen stalnega nadgrajevanja znanj obstoječih zaposlenih, ki je ključno za uspešno digitalno preobrazbo gospodarstva.

The post Brez digitalnih kompetenc slovenska podjetja izgubljajo konkurenčnost first appeared on Media GZS.

»Na GZS se zavedamo, da brez usposobljenih kadrov ter stabilnega in prilagodljivega trga dela ni dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Že leta opozarjamo na problematiko rigidne delovno pravne zakonodaje ter izpostavljamo nujnost tesnega povezovanja med gospodarstvom, področjem razvoja, raziskav in inovacij in vlado z namenom izmenjave dobrih praks,« je ob tej priložnosti dejala izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič. Poudarila je, da je ustanovitev strateškega sveta za področje kadrov kot posvetovalnega telesa »pomemben mejnik znotraj zborničnih prizadevanj, da še bolj aktivnost sooblikujemo kadrovske in izobraževalne politike ter politike trga dela v Sloveniji.« Kot je dodala, bo strateški svet hkrati predstavljal pomembno platformo za izmenjavo strokovnih stališč in konkretnih predlogov. Po besedah Marjane Majerič bo v tem okviru mogoče nasloviti tudi teme, kot so promocija poklicev in vajeništvo, kjer je GZS že desetletja aktivna, vse večji absentizem ter vidik mlade generacije, ki na trg dela šele vstopajo, in imajo nekoliko drugačna pričakovanja pa tudi vrednote kot starejši zaposleni.

Novo ustanovljeni Strateški svet za kadre, izobraževanje in trg dela bo združeval ključne deležnike ter oblikoval konkretne predloge in ukrepe za večjo usklajenost med izobraževalnim sistemom in potrebami trga, izboljšanje zaposlitvenih politik ter privabljanje in zadrževanje talentov. 

Kadrovska problematika je ena najpomembnejših tematik, ki povezuje vse stebre slovenskega razvoja (zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost, reindustrializacija in vloga države in finančnega sistema), kar je GZS izpostavljala že v svojem strateškem načrtu razvojnega preboja Slovenije – Horizontih prihodnosti. Med ključnimi izzivi je tam med drugim izpostavila pomanjkanje tehničnega kadra in kompetenc v izobraževalnem procesu, zakonodaja na področju plač, usposobljenost zaposlenih ter zaposlovanje tujcev. Za dvig kompetenc je pomembna povezava gospodarstva s šolskim sistemom ter dvig vpisa v izobraževalne ustanove za tehnične poklice.

Ključne usmeritve novega Strateškega sveta za kadre, izobraževanje in trg dela vključujejo zagotavljanje kadrov za gospodarstvo (prilagoditev izobraževalnih programov, promocija deficitarnih poklicev, poenostavitev zaposlovanja tujcev), vseživljenjsko učenje (spodbude za nadgradnjo znanja zaposlenih, zlasti v luči digitalizacije in avtomatizacije), vzpostavitev mentorskih shem za prenos znanja med generacijami, konkurenčno plačno politiko (prilagoditev plačnih sistemov in kariernih poti za večjo privlačnost zaposlitve), izboljšave delovnih pogojev za preprečevanje izgorelosti in večje zadovoljstvo zaposlenih, upravljanje absentizma in prezentizma, medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje tujcev, povezovanje izobraževanja z gospodarstvom (hitrejša prilagoditev šolskih programov potrebam gospodarstva, zeleni in digitalni programi), spodbude podjetjem za vključevanje dijakov in študentov, okrepitev vajeništva ter zgodnjo promocijo poklicev prihodnosti in kompetenc med mladimi.

Člani strateškega sveta so se na svoji prvi seji seznanili z aktualnimi spremembami zakonodaje na področju trga dela in izobraževanja. Tako je Gospodarska zbornica Slovenije že pred časom predlagala, da se v predlog novela Zakona o visokem šolstvu vključi člen o izrednih študentih oziroma študentih, ki za študij plačujejo, saj so ‘študentje ob delu in iz dela’ pomembni za razvoj družb kot celote. Člani strateškega sveta so se spraševali, kako preprečiti beg možganov, hkrati pa kako zadržati tudi tuje študente, ki se (brezplačno) šolajo v naši državi. Predstavljen je bil predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki med drugim uvaja vključitev dodatnega obveznega predmeta tehnika in digitalne tehnologije v 7. razredu, kar je v smeri sprejete Deklaracije na novembrskem Vrhu slovenskega gospodarstva. Člani sveta so razpravljali tudi o predlogu novele Zakona o maturi, kjer je bilo poudarjeno, da bi morali dati mladim možnost študija, če si to želijo, ne glede na vrsto mature. Predlog novele zakona o visokem šolstvu po drugi strani mladino srednjih šol ponovno omejuje na enak način kot veljavni zakonu (z zahtevo po opravljeni splošni maturi), hkrati pa na široko odpira vrata številnim tujim študentom.

Člani Strateškega sveta so se seznanili tudi z vlogo GZS v projektu Platforma trga dela, ki ga izvaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namen projekta je vzpostavitev celostnega sistema za napovedovanje potreb trga dela, zmanjšanje vrzeli med ponudbo in povpraševanjem ter oblikovanje predlogov za umestitev kompetenc v izobraževalne programe za odpravljanje neskladij trga dela in s tem krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. GZS v tem projektu sodeluje v okviru posvetovalne skupine in se zavzema za interese gospodarstva, da bi se v prihodnje zmanjšalo neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela ter tesnejše sodelovanje med državnimi institucijami in gospodarstvom.

The post GZS povečuje poudarek na kadrih, izobraževanju in trgu dela first appeared on Media GZS.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je »GZS v zadnjih dveh letih močno okrepil dejavnosti na nekaterih za slovenska podjetja pomembnih področjih, poleg raziskav, razvoja in inovacij, GZS intenzivira aktivnosti tudi na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva.« Izvršna direktorica GZS Marjana Majerič je dodala, da je GZS v okviru ene organizacijske enote pristojne za internacionalizacijo gospodarstva, so po novem umeščena tudi področja i) digitalizacije, ki se povezuje z priložnostmi digitalizacije internacionalizacije; ii) kadrov, tudi z vidika privabljanja delavcev iz tujine; ter iii) raziskave razvoj in inovacije. GZS je začel tudi širiti mrežo poslovnih svetov, kjer trenutno znotraj GZS-ja delujeta dva: Slovensko-kitajski ter Slovensko-francoski poslovni svet. Poslovni sveti, ki delujejo znotraj GZS, združujejo gospodarske družbe, ki delujejo na ciljnih trgih, omogočajo pa možnost izmenjave izkušenj, dobrih praks in informacij na enem mestu pri vstopanju na tuje trge. V načrtu GZS je vzpostavitev svetov tako na ravni regij kot posameznih držav, in sicer je predvidena ustanovitev svetov za ZDA, arabske države, Latinsko Ameriko, Afriko in Japonsko.

Predsednik Strateškega sveta GZS za internacionalizacijo Žiga Vavpotič je v uvodu izpostavil: »Potem ko smo končali vojno v Gazi, ko se v Ukrajini zadeve ne umirjajo in s strahom gledamo, kaj se bo dogajalo na Grenlandiji, je čas za povezovanje in sodelovanje ter intenziviranje aktivnosti na internacionalizaciji oz. delu na ključnih tujih trgih slovenskega gospodarstva.«

Matej Skočir z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je v okvirupriprav nove Strategije spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2026-2031 izpostavil, da trenutni program spodbujanja investicij in internacionalizacije velja do leta 2026, zato je gospodarstvo ministrstvo začelo pripravljati nov program za obdobje 2026-2031. »Cilje ohranjamo tudi v prihodnje v smeri krepitve izvoznega gospodarstva in privabljanja trajnostno naravnanih investicij s ciljem ustvarjanja visoko kakovostnih delovnih mest in povečevanja dodane vrednosti slovenskega gospodarstva.« Slovenija v trenutnem programu zasleduje tudi spodbujanje slovenskih investicij v tujini in promocijo Slovenije kot prepoznavne gospodarske blagovne znamke. Trenuten program določa prednostne trge, med katere sta vključeni tudi ZDA in Kitajska, ter trge priložnosti, kot tudi prednostne izvozne sektorje in prednostne sektorje za tuje neposredne investicije. Tem ciljem sledijo konkretne aktivnosti države v dvoletnih akcijskih načrtih s konkretnimi ukrepi podpore države in drugih deležnikov. Od leta 2020, ko je bil pripravljen trenuten program, je prišlo v svetu in EU do pomembnih geopolitičnih in gospodarskih sprememb. Zato bo ministrstvo pred pripravo nove strategije opravilo evalvacijo obstoječega programa.

Člani sveta so sprejeli predloge, da agencija SPIRIT vzpostavi na državni ravni enotni digitalni koledar vseh delegacij, da se izvede raziskavo o slovenskem gospodarstvu, ki bo opredelila trenutno stanje slovenskega gospodarstva, njegove prednosti, slabosti in priložnosti na globalni ravni. Poleg tega je GZS predlagal, da se na ravni države vzpostavi izvozni program za pripravo podjetij na vstop na tuje trge, skozi katere bi podjetja skozi ustrezne analize o ciljnih trgih, načinu vstopanja na tuje trge in prilagojeno vsebinsko podporo. GZS že pilotno izvaja podoben program, ki kaže na izboljšanje aktivnosti podjetij na tujih trgih. Dodatno člani sveta predlagajo krepitev gospodarske diplomacije, z možnostjo, da gospodarstvo sodeluje pri kreiranju akcijsko-finančnih načrtov aktivnosti države na prioritetnih trgih, možnost imenovanja najboljših kadrov tudi iz gospodarstva za gospodarske atašeje na predstavništvih Slovenije v tujini ter da se poišče možnosti vključevanja GZS v mrežo gospodarsko diplomatskih predstavništev v tujini. Svet je tudi predlagal vzpostavitev programa za mlade talente, ki bi zapolnila vrzel v strokovnih kadrih za podporo internacionalizaciji ter vzpostavitev baze slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov po svetu, podobno kot že obstaja za slovenske znanstvenike v tujini.

Tamara Zajec Balažič, namestnica direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija je predstavila načrt delegacij v letu 2025, pri čemer v prvem kvartalu leta načrtujejo 18 gospodarskih delegacij, do konca leta pa še 20, kar vključuje tako meddržavne obiske kot sejemske nastope. Med drugim je Zajec Balažičeva izpostavila tudi aktivnosti na svetovno razstavo Expo 2025 Osaka, ki bo potekala med aprilom in oktobrom na Japonskem, predvidene pa so štiri gospodarske delegacije. Eden od pomembnih trgov je tudi Kitajska, pri katerem je predviden skupinski obisk podjetij na dveh sejmih Ningbo Ceec Expo med 15. in 18. majem ter Šanghaj CIIE med 5. in 10. novembrom 2025.

Med prioritetami gospodarske diplomacije je Slobodan Šešum z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve izpostavil delo številnih mešanih komisij med Slovenijo in tujimi državami, organizacijo številnih vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij ter več tisoč vsakoletnih neposrednih stikov s podjetji, ki jim v tujini omogočajo vzpostavljanje kontaktov, nudijo prostor za srečanja itd. Izpostavil je delo na področju znanstvene diplomacije, v okviru katere povezujejo visokotehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo z raziskovalnimi inštitucijami in pametne specializacije – SRIPI. Kot priložnosti za krepitev sodelovanja vidi v mehanizmu »Western Balkan Investment Framework«, na katerega se prijavlja veliko število podjetij ter priložnosti na robnih trgih EU. Za primer je navedel Portugalsko, kjer na 11 milijonskem trgu beležimo zanemarljivo gospodarsko sodelovanje, medtem kot je to na visoki ravni v Srbiji s samo 7 milijonskim trgom.

Strateški svet za internacionalizacijo je posvetovalno telo GZS, usmerjeno v povečanje izvoza, krepitev globalne prepoznavnosti slovenskega gospodarstva ter spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij v mednarodnih projektih in partnerstvih. Predsednika sveta je mag. Žiga Vavpotič (Bora partners), podpredsedniki pa Dušan Olaj (Duol), mag. Sonja Šmuc (Dewesoft) in Borut Čeh (Labena).

The post Strateški svet GZS za internacionalizacijo s konkretnimi predlogi krepitve internacionalizacije v prihodnjih letih first appeared on Media GZS.

Predsednik GZS Tibor Šimonka se je uvodoma dotaknil lanskega aprila podpisanega Dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Republike Slovenije. Skupni cilj podpisnikov je tudi v napredovanju Slovenije po Evropskem inovacijskem indeksu iz skupine zmernih inovatorjev med vodilne inovatorje. Šimonka je bil kritičen do slovenskega inovacijskega ekosistema, ki se po njegovem mnenju prepočasi vzpostavlja ter poudaril, da mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s prioritetnimi panogami slovenskega gospodarstva. »Zato pa morajo biti hkrati vzpostavljeni mehanizmi za prehod od invencij preko inovacij vse do trga, za kar je potrebna tudi stabilna in višja stopnja financiranja,« je dodal.

Glede na to, da je v Dogovoru zapisano, da naj bi se javna vlaganja v RRI do leta 2027 povečala na 1 % BPD, je po mnenju ministra za visoko šolstvo, znanosti in inovacije dr. Igorja Papiča s predlogom novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ta cilj celo presežen, saj je zapisan dvig na 1,25 % BPD. Pojasnil je, da je potrebno med vsemi deležniki doreči konsenz o razmejitvi sredstev med temeljnimi in aplikativnimi projekti. Napovedal je objavo javnega razpisa ARIS za projekte TRL3-6 do konca leta in izpostavil pomen SRIP-ov. Dodal je, da je »ARIS dobil nalogo, da skupaj z Rektorsko konferenco in KOsRIS ter GZS oblikuje novo definicijo aplikativne raziskave,« ki jih je v vsakem primeru treba izvajati v sodelovanju z gospodarstvom in širšo družbo.

Predsedujoča Rektorske konference Republike Slovenije prof. dr. Klavdija Kutnar je pozdravila lanski podpis Dogovora ter izrazila željo po dodatni okrepitvi sodelovanja. »Nič ni narejeno od danes na jutri. Predvsem v okviru NOO smo univerze prejele zadolžitev za realizacijo projektov, da se bolj povežemo z gospodarstvom, da razvijemo mikrodokazila,« je naštela in dodala, da je sodelovanje pri raziskovalnih projektih še nekoliko šibko.

Dr. Andrej Pančur, predsednik KOsRIS, je pozdravil skupne nastope v inovacijskih in raziskovalnih projektih in jasno podprl sodelovanje med vsemi deležniki pri implementaciji podpisanega zavezništva.

Po besedah generalne direktorice GZS Vesna Nahtigal se GZS še kako zaveda pomena strateškega razvoja in internacionalizacije, nenazadnje je bil zato v začetku leta postavljen vsebinski steber znotraj GZS. Kot je pojasnila, načrtuje GZS izvedbo aktivnosti spodbujanja povezovanja in sodelovanja podjetij in raziskovalnih organizacij za prenos znanj in tehnologij, akceleriranja ter izvedbo podpornih programov na tem področju. Pri tem vidi pomembno vlogo GZS, ki že skoraj tri desetletja sistemsko pristopa k podpori inovacijam in tudi raziskavam, kar pa je potrebno tudi zakonsko urediti. Papič vidi podelitev takega mandata kot realno možnosti. Vesna Nahtigal je opozorila tudi na zaskrbljujoče rezultate na področju RRI. Tako je bilo glede na poročilo v letu 2022 za RRI izplačanih 40,15 mio EUR državnih pomoči, kar je za 23,12 mio EUR oz. 36,56 % manj kot v letu 2021 in kar 50 % manj kot v letu 2020. Najbolj je padlo financiranje industrijskih raziskav, sredstva za temeljne raziskave pa so se od leta 2017 vseskozi povečevale. »Če predlog zakona ne bo upošteval specifičnih potreb gospodarstva, bo inovacijski potencial slovenskega gospodarstva ostal neizkoriščen, Slovenija pa bo še bolj padla na mednarodni lestvici konkurenčnosti (že sedaj smo na 46. mestu izmed 67 držav po študiji IMD),« je bila jasna. Opozorila je tudi na manjkajočo kontinuiteto razpisov. Zadnji večji programski razpis je bil leta 2016.

Direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo na GZS Natalija Stošicki je povedala, da je Slovenija od leta 2012, ko smo bili po svetovnem inovacijskem indeksu na 26. mestu, padla za 8 mest. Po naložbenih spodbudah je po podatkih IMD na 60. od 67. mestu – za njo so le še Mongolija, Nova Zelandija, Kolumbija, Bolgarija, Kuvajt, Argentina in Venezuela ter da se inovacijska aktivnost Slovenije povečuje manj kot v EU. Opozorila je, da je Slovenija boljša pri kreiranju znanja, tudi v odstotku raziskovalnih talentov v podjetjih/poslu, slaba pa v inovacijskem povezovanju, absorpciji znanja, učinkih znanja in kreativnih outputih. Izboljšati bi se morali tudi pri deležu visoko-tehnološkega izvoza v celotni trgovini. »To nakazuje na nujnost večjemu poudarku aplikativnosti,« je poudarila.

Zaveza k 1 % javnih sredstev za znanstveno dejavnost nas je po vlaganjih ambiciozno dvignila v vrh držav EU, še zdaleč pa ne omogoča primerjave na globalni ravni, je prepričan prof. dr. Gregor Anderluh, KOsRIS in je opozoril, da je potrebno tudi vlaganje v raziskovalni infrastrukturo.

Po prepričanju rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorja Majdiča je sicer težko ločiti bazične od aplikativnih raziskav, ker so medsebojno povezane in »ene brez drugih ne morejo. Brez bazičnih raziskav ne bomo več univerza, ampak visoke strokovne šole, kar se bo kazalo tudi na kadrih.« Poslanstvo univerz vidi v izobraževanju ljudi s širokim spektrom znanj.

Minister dr. Papič je ob koncu seje potrdil, da lahko s strani SSRRI pričakovana razdelitev javnih sredstev med temeljne in aplikativne projekte velja za kompetitivne projekte na razpisih  ARIS, o čemer pa bi bilo potrebno nadaljevati z razpravo in doseči konsenz med vsemi deležniki. Čeprav po njegovih besedah delamo v pravi smeri, bodo rezultati vidni šele čez nekaj let.

Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije je posvetovalno telo za področje razvojne in inovacijske dejavnosti, ki ima oblikovana svoja strateška stališča na področju razvoja in inovacij, ki delujejo kot vodilo pri aktivnostih GZS na področju RRI. Aktivno sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalnih in inovacijskih politik in strategij ter predlaga izhodišča, ukrepe in usmeritve s področja dejavnosti RRI v skladu s strateškimi dokumenti države in Evropske unije ter s cilji, zastavljenimi znotraj njih. Spremlja rezultate in učinke ter razvoj in trende na področju inovacijske dejavnosti ter o tem informira zainteresirano javnost. Spremlja trende razvoja gospodarstva z namenom zaznavanja prodornih panog in njihovega umeščanja v obstoječe mehanizme financiranja ter v strateške dokumente. Spodbuja povezovanje gospodarstva z visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državami in drugimi deležniki neposredno in prek učinkovitega inovacijskega podpornega okolja. Vodi ga dr. Peter Cvahte (Impol).

The post Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije: Ključni sta jasna definicija in financiranje aplikativnih projektov first appeared on Media GZS.

Natalija Stošicki, direktorica strateškega razvoja in internacionalizacije GZS, je dodala, da želi »GZS okrepiti svojo vlogo na področju internacionalizacije, saj je strateško sodelovanje med gospodarstvom, državo, raziskovalnimi inštituti ter univerzami ključno za uspeh. Vzpostavitev strateškega sveta je pomemben korak naprej, saj smo opredelili konkretne cilje, ki bodo okrepili globalno prisotnost slovenskih podjetij.«

Strateški svet GZS za internacionalizacijo je bil ustanovljen z namenom spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva in povezovanja ključnih akterjev iz gospodarstva, akademske sfere ter državnih institucij. Na ustanovni seji so člani sveta, med katerimi so predstavniki najmočnejših izvoznih podjetij, potrdili akcijski načrt za delo sveta ter sooblikovanje slovenskega ekosistema internacionalizacije, ki bo slovenskim podjetjem pomagal pri vključevanju v globalne ekosisteme. Sprejeli so tudi poslovnik, razprava pa je bila tudi o prioritetah delovanja sveta.

Predstavniki vključenih podjetij so izpostavili pričakovanje, da GZS v sodelovanju z ostalimi relevantnimi institucijami prevzame koordinacijsko vlogo pri zagotavljanju finančnih in vsebinskih podpornih instrumentov za podjetja pri njihovem nastopu na tujih trgih.

Za predsednika sveta je bil imenovan mag. Žiga Vavpotič (Bora partners), za podpredsednike pa Dušan Olaj (Duol), mag. Sonja Šmuc (Dewesoft) in Borut Čeh (Labena).

Strateški svet je posvetovalno telo, usmerjeno v povečanje izvoza, krepitev globalne prepoznavnosti slovenskega gospodarstva ter spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij v mednarodnih projektih in partnerstvih.

The post Nadaljnji razvoj internacionalizacijskega ekosistema v središču razprave novega Strateškega sveta GZS za internacionalizacijo first appeared on Media GZS.